Pusl vsako leto stoji v družbi slovenskih butaric

Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina je tudi letos povabilo na delavnico izdelave cvetnonedeljskih butaric - puslov, že 18. po vrsti. Žalosti dejstvo, da je pušpan, eden od glavnih sestavin cvetnonedeljskega šopa zelenja v gornjem delu Baške grape, zaradi požrešne pušpanove vešče popolnoma izginil iz vrtov večine slovenskih domačij. Zato govorimo o ogroženosti običaja, saj smo vse manj kos naravi, ki na samosvoj način omejuje pogoje za dosledno nadaljevanje praks, znanj in veščin te dediščine. Na delavnici ga zaradi ohranjanja košatega izgleda nadomešča lovor, ki so ga tudi v preteklosti za ta namen skupaj z oljko ponujale po hišah predvsem ženske iz Brd. Izgled siromašijo tudi bršljanove vejice, saj so zaradi datumsko zapoznelih praznikov večino črnih jagod že pojedle ptice. Potem, ko je lani povodenj ob reki Bači odnesla še zadnjo rumeno vrbo, se je tokrat v pretekih letih namensko zasajena vendarle bogato razrasla. Potrebna je za trdno, predvsem pa estetsko povezovanje zelenja. Pomembno je, da se med povijanjem lepo upogiba. Dolgi in tanki ročaji pusla so bili od nekdaj najbolj cenjeni. V društvu so bili še posebej zadovoljni naslednjega dne, ko so na povabilo Kulturno-Zgodovinskega društva Lonka Stara Loka promovirali pusl na stojnici Jurjevega sejma v Stari Loki. Mnogi so namreč ob njej zaustavili korak prav zaradi občudovanja precizno izdelanega ročaja. Presenečeni so bili tudi nad opisom sestavin, nad razlago njihove simbolike in nad spoštljivim odnosom ljudi do blagoslovljenega zelenja, ki je celo leto ščitilo dom, domače živali, zemljišča in pridelke in varovalo pred hudimi urami.

Društvo je poslalo pusl tudi na 6. festival cvetnonedeljskih butaric v Železnike, kjer sodeluje od vsega začetka. Skupaj z razstavljenimi butaricami je potoval še na štirinajstdnevno razstavo v preddverju samostana Mekinje.

Tekst: Olga Zgaga

Foto: Cveto Zgaga