Brežice (vodilna destinacija Čatež in Posavje): Dobrodošli v Brežicah - kjer imajo kruh, vino in salame svoj dogodek

Brežice so trajnostna destinacija v Sloveniji z bogato naravno in kulturno dediščino, polno ljudskih običajev in navad. Relief in podnebje območja sta v preteklosti zagotavljala idealne pogoje za razvoj vinogradništva, ki je tako postalo del njihove kulture. V zadnjih letih je zanimanje za ohranjanje te tradicije med mladimi upadlo. Številni vinogradi po Sloveniji so začeli usihati, lastniki so jih prepustili zaraščanju ali celo posekali.

V destinaciji Brežice si želijo trajnostnega upravljanja destinacije, ki vključuje ohranjanje podobe lokalne krajine, ki jo v veliki meri predstavljajo vinogradi, ter ohranjanje kulture pridelave grozdja in njegove predelave v vino. Da bi to lažje dosegli, so uvedli prireditev Dan kruha, vina in salam, s katero želijo mlade spodbuditi k ohranjanju družinskih vinogradov, včlanitvi v vinogradniška društva in tako povezati lokalne skupnosti. Dogodek je z leti postal tradicionalen in se ga udeležujejo tako udeleženci (vinogradniki, vinogradniška društva, turistična društva, peki kruha, lokalne glasbene in plesne skupine) kot tudi obiskovalci od blizu in daleč.

Jeruzalem Slovenija: Oaza za raziskovalce narave

Destinacija Jeruzalem Slovenija je strateško zavezana trajnostnemu, družbeno in gospodarsko odgovornemu razvoju. K ohranjanju narave si prizadevajo prispevati na več področjih.

Naravni rezervat Ormoške lagune je eden najboljših primerov ohranjanja narave v destinaciji in študijski primer, kako je degradirano območje postalo naravni rezervat. Naravni rezervat Ormoške lagune je 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega izvora, ki se nahaja v ekosistemu reke Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstičjem in sestoji gabra, obdaja pa ga poplavni gozd. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Območje je pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče ptic selivk v Sloveniji. Število ptic v sezoni selitve lahko doseže več deset tisoč. Gre za izjemen primer desetletja trajajočega sodelovanja med industrijo (Tovarna sladkorja Ormož) in naravovarstveno organizacijo (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS). Je vzoren in poučen prikaz sodobne naravovarstvene prakse, kako je mogoče varovati naravno in industrijsko kulturno dediščino.

Ljubljana: Kreativne rokodelske delavnice

Turizem Ljubljana je v sodelovanju z Oddelkom za kulturo Mestne občine Ljubljana in Slovenskim etnografskim muzejem ter petimi ljubljanskimi obrtniki pripravil serijo osmih butičnih turističnih doživetij, osredotočenih na tradicionalne obrti in rokodelstvo v Ljubljani.

Namen teh doživetij, kot so Popravi svoj dežnik, Tiskar za en dan, Tkalstvo od A do Ž ter različne lončarske in zlatarske delavnice, je oživiti stare obrti, spodbujati ohranjanje kulturne dediščine in vključiti mlade v tradicionalne obrti. Takšne pobude z zadovoljevanjem želja sodobnih popotnikov, ki iščejo edinstvena doživetja in stike z lokalnimi kulturami, pomembno bogatijo turistično ponudbo Ljubljane, hkrati pa lokalnim in tujim obiskovalcem ponujajo dragocene priložnosti za raziskovanje in vrednotenje bogatega znanja, ustvarjalnost in dediščino lokalnih obrtnikov v mestu.

Miren Kras (vodilna destinacija Nova Gorica in Vipavska dolina): Skupaj za Kras

V ekstremnem poletju 2022 je destinacijo Miren Kras že drugič v treh letih zaznamoval gozdni požar - tokrat največji v zgodovini Slovenije. Uničil je 3.600 hektarjev površin, od tega 80 % ozemlja ene najbolj zelenih in trajnostnih destinacij v Sloveniji (štirikrat je bila uvrščena med TOP 100 na svetu in štirikrat med TOP 6 najboljših zelenih praks), ki svojo ponudbo gradi predvsem na aktivnem turizmu na prostem v neokrnjeni naravi.

Soočili so se s "preživetvenim izzivom" - kako spodbuditi in ohraniti turizem v "pogoreli destinaciji". V sodelovanju treh občin, ki jih je prizadel požar, in neprofitne fundacije Vrabček upanja so zasnovali nacionalno kampanjo Skupaj za Kras. Kampanja je bila oblikovana z namenom zbiranja donacij za obnovo pogorelega območja in vzpostavitev nove zelene pohodniške transverzale, ki bo območje povezala v nov, čezmejni izobraževalno-turistični produkt. Ta bo ozaveščal o podnebnih spremembah in spodbujal razvoj turizma na celotnem prizadetem območju.

Šaleška dolina (vodilna destinacija Šoštanj/Topolšica in Velenje): Skrivnosti potopljenih vasi, zaplujte na dragocenih koščkih preteklosti Šaleške doline

Butično 5-zvezdično doživetje Zavoda za turizem Šaleške doline in Muzeja premogovništva Slovenije – nadgrajen obisk muzeja, plovba po Velenjskem jezeru in virtualni potop v preteklost ter kulinarično doživetje na razgledni točki Vista tik nad vodno gladino – je primer trajnostnega razvoja destinacije z digitalizacijo industrijske in kulturne dediščine. Šaleška dolina je v fazi gospodarskega prestrukturiranja in pravičnega prehoda. Premogovništvo je oblikovalo lokalno identiteto in predstavlja osnovne temelje tega produkta.

Na začetku približno štiriurnega doživetja goste pred Muzejem premogovništva Slovenije pozdravi rudarski vodnik. Na 160 metrih pod zemljo si obiskovalci ogledajo 3-D model zgodovinske industrijske infrastrukture in digitalno simulacijo ugrezanja površja in izginjanja vasi. Iz muzeja se sprehodijo ob obali Velenjskega jezera do Viste – Parka z razgledom, kjer jih pričaka ladjica. Sredi jezera si nadenejo očala za navidezno resničnost in doživijo virtualni potop v izgubljene vasi. Po pristanku na pomolu Viste s kuliso obronkov Šaleške doline doživijo kulinarični zaključek z izbranimi lokalnimi dobrotami.

Kranj: S človeško ribico si delimo potrebo po čistih in pitnih podzemeljskih vodah

Človeška ribica oziroma proteus je najbolj znana jamska žival na svetu, ki je v nekaj jamah po svetu na ogled milijonom obiskovalcev. Zgodba človeške ribice je šolski primer ogrožene jamske biotske raznovrstnosti in simbolizira smisel prizadevanj za ohranitev podtalnice, najpomembnejšega vira pitne vode. Mestna občina Kranj in Jamski laboratorij Tular sta z javno-zasebnim kapitalskim partnerstvom zgradila informacijski center SOS Proteus, da bi po 200 letih javnega prikaza Proteusa uvedla inovativne rešitve:

• informacije iz prve roke, ki jih posredujejo raziskovalci,
• dobrobit za biotsko raznovrstnost z reševanjem človeške ribice,
• spremljanje vpliva obiskovalcev na dobro počutje živali,
• trajnostno upravljanje (vlaganje v raziskave, ohranjanje in ozaveščanje javnosti).

Center je bil eden od vodilnih projektov, ki je prispeval k dvema visokima nagradama za mesto Kranj: Evropska destinacija odličnosti 2023 in Slovenia Green Destination Platinum, omenjali pa so ga tudi ugledni mednarodni mediji (Guardian, Times).