Po napovedih bo kulinarični oziroma gastronomski turizem do leta 2032 doživel kar 16,6-odstotno rast in presegel vrednost 122 milijard evrov. Gre za enega najpomembnejših turističnih trendov, saj vse več popotnikov odkriva kulturo destinacij skozi hrano, vino in kulinarične tradicije. Da gre Slovenija v korak s časom, se je prepričala strokovna komisija izbora Moja dežela – znak gostoljubnosti 2025, ki bo prihodnji teden zaključila ocenjevanje slovenskih destinacij, ki stavijo na trajnost in lokalne sestavine.

Strokovna komisija, je na terenu naletela na vrsto zgodb, v katerih imajo lokalni ponudniki, zlasti kmetje, vinogradniki, gostinci, zeliščarji in rokodelci, ključno vlogo. V Pišecah, prikupni vasi z bogato mlinarsko dediščino, so jih nadvse gostoljubno sprejeli člani turističnega društva. Komisija se je sprehodila po tematskih poteh in si ogledala šolo, pridruženo Unescu, kjer učenci urejajo svoj zeliščni in zelenjavni vrt. Okusili so lokalne pišečke marelice in nazdravili s penino z okusom tega sadeža – lep dokaz, kako tesno je kulinarika povezana z lokalnim okoljem.

V Stari gori so v mlinu na veter doživeli čaroben piknik z izbranimi lokalnimi dobrotami – svežim sirom, suho salamo, sirnim namazom, bučnim oljem, domačim hlebčkom, ob kozarcu ekskluzivne penine in sladkih čokoladnih razvajanj. Prava poezija okusov!
V Dobrovniku je za pristen vtis poskrbel bograč, jed, ki v sebi nosi spomin na panonske tradicije, v Lendavi pa so jih seznanili, da je mogoče kulinarični dogodek organizirati kar v Vinariumu, na najvišjem stolpu v Sloveniji, in ob tem opazovati sončni zahod.

V Mariboru jih je navdušila Hiša Najstarejše trte, kjer tradicija najstarejše trte na svetu živi v povezavi z lokalnim vinogradništvom in vsem, kar diši po domačem.

Prav posebno zgodbo so doživeli v Ateljeju Mlin Umetnin v Osredku, kjer rokodelka Marija Gračnar ohranja tradicijo lončarstva, panjskih končnic in starih obrti, ob tem pa obiskovalcem ponuja tudi vpogled v bogato kulinarično lokalno ponudbo.

Na ekološki kmetiji Slavec v Knežaku so se posladkali z domačim sladoledom iz kozjega mleka – inovativnim lokalnim izdelkom.

V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer so se ob spoznavanju naravnih pojavov prepustili tudi okušanju lokalnih sirov.

Na Mašunu so gostitelji razkrivali skrivnosti velikih zveri, ki jih lahko okusite v tamkajšnji gostilni, v kateri pripravljajo prave kulinarične posebnosti – od srnjakovih krač do medvedovega hrbta, kar je obiskovalcem omogočilo edinstven vpogled v lovsko-kulinarično izročilo regije.

V Loški dolini so jim petzvezdnično doživetje pričarali na domačiji Posestvo Bajer, kjer je vrhunska wangus govedina postala simbol kulinaričnega presežka, ki temelji na predanosti lastnikov in lokalnem znanju. V Loški dolini lahko sicer na Polharski noči poskusite tudi sila posebne specialitete: polhe in ajmoht iz jazbeca. Vas mika?

V Senovem jim je tamkajšnje turistično društvo gostoljubnost izrazilo s kruhom iz stare krušne peči na prostem, z domačo pogačo so jih sprejeli na turistični kmetiji Pamona v Rogaški slatini, z domačim koruznim kruhom ter kruhom iz orehi pa so jih razveselili tudi v Pišecah.

S pravo koroško košto v svoje konce obiskovalce vabijo v Ravnah na Koroškem, v Libeličah, Slovenj Gradcu in še kje.

Kjer je kruh je tudi vino. Na posestvu Brič so si ogledali proizvodnjo vrhunskega vina, uživali ob razgledni točki in okušali izbrane lokalne dobrote, v Marezigah pa jih je ob tamkajšnji fontani pričakala prava vinska pravljica. V Laškem so se odžejali z laškim pivom, za kulinarične užitke pa je poskrbel vrhunski šef Marko Pavčnik.

Z lokalnimi vini in drugimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, siri, mesninami, marmeladami, pa tudi izdelki domače obrti, so bogato založeni praktično vsi slovenski TIC-i. V njih so nam zaupali, da so prav kulinarični spominki med najbolj prodajanimi.

Do omenjenih doživetij jih je varno in udobno pripeljalo sponzorsko vozila podjetja Plan-net avto.

Naslovna fotografija: Pepin kraški vrt in Pepina zgodba