ZDRAVILNA MOČ NARAVE

0
31

Zdravilno moč narave, gozdov, travnikov, jezer in rek so poznali že starodavni narodi in plemena, posebno svečeniki, zdravitelji, vrači in šamani. Njihova povezanost z duhovi narave je bila odraz njihovega verovanja in spoštovanja božanstev.

Zdravilno moč narave so poznali že predniki
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info.si

To je bil način pojasnjevanja naravnih pojavov in pripisovanje pomena teh za njihova življenja. Bili so močno povezani z naravo in čutili tudi tisto, kar oči niso videle. Vedeli so, da v naravi najdejo tudi zdravje. Globoko so jo spoštovali in se zavedali, da so del nje in da so z njo tesno medsebojno povezani.

Sodoben način življenja pa je odmaknil človeka od tega izvira, redke trenutke, ki jih preživi v naravi, pa sodobni človek najpogosteje osredotoča le na materialne koristi, ki mu jih ponuja. Ponovno se bo moral spomniti, kakšne darove mu v resnici od nekdaj nudita narava in gozd.

Poleg očitne koristi za fizično zdravje, kondicijo, moč, vzdržljivost, krepitev imunskega sistema in podobno hoja po gozdu in v naravi krepi dihanje, prezrači pljuča in osvežuje celotno telo in vse organe, intenzivna hoja pa masira notranje organe in spodbuja peristaltiko črevesja.

Sezujmo se in bosi hodimo po travnikih.
Foto: Alex Štokelj/www.slovenia.info.si

Ker tudi možgani dobijo več kisika, se zmanjša psihična utrujenost, misli se zbistrijo, poveča se izločanje endorfinov in izboljša se razpoloženje. Zato se z lahkoto iz utrujenosti, brezvoljnosti, apatije in depresije dvignemo v stanje dobrega razpoloženja in počutja. Tudi če po hoji občutimo fizično utrujenost in rahlo vnetje mišic, koristi daleč presegajo te male neprijetnosti. Pravzaprav nam bo ravno ta utrujenost prinesla dober, zdrav in globok spanec.

Narava pa zdravi tudi na globlji ravni in povleče iz nas mrtve in nepotrebne ostanke čustvenih, psiholoških in drugih procesov ali vsakodnevnega dogajanja v odnosih z drugimi in osvežuje naše energijsko polje. Včasih rečemo, da nam napolni baterije. Narava vibrira s frekvenco 10,5 do11,5 Hz, kar je enako frekvenci možganskih valov alfa, ki se pojavljajo v stanju globoke sproščenosti in predstavljajo most med zavednim in nezavednim. Kadar bivamo v naravi, se naša možganska aktivnost spontano začne prilagajati njenemu utripu.

Joga v gozdu
Foto: Ciril Jazbec/www.slovenia.info.si

V gozd pa se lahko odpravimo tudi samo na sprehod. S svojo zeleno barvo, prijetnimi vonjavami in globoko umirjeno tišino je namreč že sam po sebi prostor, kjer se dobro počutimo. Čas, ki ga preživimo v tišini, ko zavestno opazujemo naravo okoli sebe – kar vidimo, slišimo, vohamo, okusimo ali otipamo –, rodi nepozabne občutke. Opazujemo podrobnosti okoli sebe, prisluhnemo tišini gozda in zvokom, ki jih ponuja narava. Vonjamo cvetje, drevesa, zemljo, okušamo plodove in pijemo čisto studenčnico. Sezujemo se in bosi hodimo po travnikih, lahko pomočimo noge v potok. Prijemljemo kamenje in skale, skorjo dreves, se privijemo k drevesu ali se povaljamo v suhem listju. Tako se povežemo z naravo in s seboj.

Takrat smo prisotni, tukaj in zdaj, v tem trenutku življenja, ko ni časa za težave, skrbi, bolečino in strah. To je čas za občutek povezanosti z naravo in vsemi živimi bitji v njej, za osebno rast in duhovni razvoj.

Foto: Aleš Zdešar/www.slovenia.info.si

V zadnjih letih se močno krepi zavedanje o koristih, ki jih zadrževanje v gozdu ponuja človekovemu zdravju. Gozd je najpopolnejši ekosistem, v katerem vse deluje v sozvočju. Gozd je naravni bazen kisika, ki nudi aromaterapijo s fitoncidi, čisti zrak in uničuje mikrobe, uravnava temperaturo, sprošča in pomirja s svojo zeleno barvo, ponuja zdravilne rastline in zelišča. Razvile so se različne šole gozdne terapije, gozdnih kopeli, joge v gozdu ali drugačnih programov, tehnik in metod, ki se nezadržno širijo med ljudmi. Mnoge študije in znanstvene raziskave so dokazale, da zadrževanje v gozdu pozitivno vpliva na človekovo zdravje, vse bolj pa se krepi tudi zavedanje, da je človek le en del narave, skupaj z vsemi ostalimi živimi bitji na planetu. Neločljivo smo povezani z rastlinami in živalmi, kamni in potoki. Obstoj vsakega živega bitja je odvisen od preživetja drugega. Iz tega zavedanja se ponovno razvija hvaležnost za vse darove, ki se jih ne da kupiti, hkrati pa se prebuja tudi odgovornost za naš odnos do narave in gozda. Če bomo zaščitili naravo in gozdove, bomo namreč zaščitili naša življenja.

 

Marija Imperl

Društvo za trajnostni razvoj in osebnostno rast – Institut Treelogy

PUSTI SPOROČILO