Zbirka legendarnega Nika Kralja po novem kraljuje med kozolci

0
107

Letos mineva 100 let rojstva Nika Kralja, pionirja in utemeljitelja slovenskega industrijskega oblikovanja, ki ga širša javnost zagotovo najbolj pozna po znamenitih Rex stolih. Temu velikanu slovenskega oblikovanja so se v ponedeljek, 7.9.2020, poklonili v Deželi kozolcev Šentrupert, kjer so slovesno odprli razstavo Kraljevi kozolci. Gre za dokumentarno gradivo terenskega dela Nika Kralja, ki je bilo zbrano med leti 1970 in 1980. Razstavo si lahko ogledate vse do 30. oktobra 2020.

“Nika Kralja je kozolec zanimal tudi zaradi naše identitete, ki je pomembna pri vsem, kar delamo. Tako kozolec ni le zgodovinski ali etnološki objekt, ampak tudi vzvod aktualne vloge Slovencev v globalnem svetu. Kozolec je tudi danes pomemben prav v času globalizacije, saj lahko v njem najdemo posebnost, najdemo tradicijo in tako najdemo tudi del sebe,” je v zborniku, ki je pospremil odprtje razstave, zapisala kustosinja Alenka Stražišar Lamovšek.

Fotografija: Alenka Stražišar Lamovšek

Arhitekt, oblikovalec in profesor Niko Kralj je v 70. letih 20. stoletja velik del svojega interesnega področja posvetil kozolcem, ki jih je razumel kot eno od največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva. Postavljal jih je ob bok holandskim mlinom na veter. Menil je, da je kozolec v slovenskem prostoru posebnost, v njem je videl znanje tesarskih mojstrov, iskal njegov izvor in ga povezoval s sušilnimi napravami po svetu. Razsežnost njegovega zbiranja gradiva pa ni bila omejena le na Slovenijo, pač pa je iskal vzporednice tudi po drugih državah. Zanimale so ga sušilne naprave na Japonskem, Kitajskem, Norveškem in drugod, kjer je iskal izvor sušilnih naprav in skušal potegniti vzporednice s kozolci, ki jih je našel po Sloveniji. Morda je želel z zbiranjem gradiva pokazati, da se je vpliv ustvarjalnosti slovenskih mojstrov širil tudi izven meja Slovenije.

Fotografija: Alenka Stražišar Lamovšek

V Deželi kozolcev hranijo 4.550 diapozitivov Kraljevega terenskega dela med kozolci, ki jih je muzeju podarila njegova hči Veronika Kralj-Iglič. Arhiv je nastal med leti 1970 in 1980, največ posnetkov pa je iz leta 1971, ko pod njegovim vodstvom potekala raziskovalna naloga z naslovom »Inventarizacija kozolcev«, financiral jo je Sklad Borisa Kidriča. Območja, ki jih obravnava Niko Kralj, so med drugim Gorenjska, Ljubljana s širšo okolico, Štajerska, Dolenjska ter Koroška in Tirolska. Poseben razdelek so fotografije, najverjetneje delo njegovih študentov, mapa prefabriciran kozolec iz leta 1978 in dnevnik iz leta 1981.

Zbirka Kraljevih diapozitivov je predstavljena na petnajstih panojih, glede na vsebine, in sicer tipologija kozolcev, postavitev kozolca v krajini, uporaba kozolca ter tesarski mojstri in detajli. Razstava je obogatila ponudbo Dežele kozolcev, Kralj je namreč ujel še zadnje podobe kozolcev v uporabi, poimenovanih tudi “živi” kozolci. Odprtje razstave so pospremili z obsežnim katalogom, v katerem o Niku Kralju in njegovi zapuščini razmišljajo različni avtorji, med njimi prof. dr. Veronika Kralj-Iglič, zasl. prof. dr. Janez Bogataj, prof. dr. Jasna Hrovatin, Špela Šubic, kustosinja, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, dr. Vito Hazler, Miha Špiček in Blaž Verbič, kustosa Slovenskega etnografskega muzeja, Miloš Mozetič, Dušan Štepec, konservatorski svetnik, ZVKDS, OE Novo mesto, Alenka Stražišar Lamovšek, kustosinja Dežele kozolcev, ter Mojca Ramovš in Liljana Jantol Weber.

Fotografija: Alenka Stražišar Lamovšek

O Niku Kralju pa so na dogodku, ki se je odvijal prav na 100-letnico rojstva tega legendarnega oblikovalca, spregovorili: župan Občine Šentrupert Andrej Martin Kostelec, prof. dr. Jasna Hrovatin, vodja izpostave JSKD OI Trebnje Joži Sinur, kustosinja razstave Alenka Stražišar Lamovšek in Veronika Kralj-Iglič, ki je predstavljeno gradivo v obliki razstave tudi uradno odprla.

Fotografija: Alenka Stražišar Lamovšek

Dogodek so popestrili še s prihodom “žabe”, ki jo je pripeljal član Citroën kluba Slovenije Robert Marzidovšek. Legendarni avto je namreč vozil tudi Niko Kralj, ko je fotografiral kozolce. “Z dogodkom smo izjemno zadovoljni,” je sklenila pobudnica in avtorica razstave Alenka Stražišar Lamovšek.

Besedilo: Zavod Dežela kozolcev

 

PUSTI SPOROČILO