V slikovitem kraškem svetu – Rakov Škocjan

0
240
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Kako je mogoče, da je veliki J. V. Valvazor, ko je pred dobrimi tremi stoletji raziskoval Rakov Škocjan, spregledal eno njegovih ključnih znamenitosti: Mali naravni most? V svoji Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 namreč opisuje zgolj Veliki naravni most s cerkvicama sv. Kancijana in sv. Benedikta v »neizmerni divjini, ki je polna volkov in sega vse tja do Turčije«. No, o neizmerni divjini v Sloveniji še komajda govorimo, kdo ve, koliko je v njej volkov, in zdajšnja Turčija je precej daleč – a Rakov Škocjan je še vedno zelo slikovit.

Je kraška dolina ob severnem vznožju Javornikov. Nasstala je z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. To dokazujeta 42 metrov visoki Mali naravni most, 37 metrov visoki Veliki naravni most ter soteski za njima.
Tod vijuga potok Rak, obdan z lazi in poplavnimi travniki. Polnijo ga vode, ki se skozi podzemlje stekajo s Cerkniškega polja in izpod Javornikov. Rečica priteče na površje iz Zelških jam na vzhodni strani doline, ponikne pa v Tkalca jami na zahodnem delu.

Skupaj s Cerkniškim jezerom in Križno jamo je Rakov Škocjan razglašen za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje. Dolina je tudi prvi slovenski krajinski park, ustanovljen že leta 1949.
Po dolini je speljana tudi naravoslovna učna pot.

L. L.

PUSTI SPOROČILO