V Planinski jami živi človeška ribica

0
392

Po odprtju občinskih meja je bila prva pot Republiškega turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije (RTD TZS) v Planino pri Rakeku ob Planinskem polju. Edinstvena pokrajina z znamenitostmi kar kliče na enodnevni izlet z doživetji. »Posebno zdaj, ko smo v prostem času več doma v naši slikoviti in raznoliki Sloveniji,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.

Planinsko polje, dolgo 5 kilometrov, v času obiska RTD TZS ni bilo poplavljeno, a se je razkazovalo v vsej svoji neokrnjenosti. Tu domujejo številne vrste ptic in metuljev.

Planinsko polje je najnižje ležeče polje v Notranjskem podolju. Njegov jugozahodni del je zavarovan kot krajinski park. Na južni strani tega kraškega polja priteka iz Planinske jame reka Unica, ki vijuga po polju in ponika, ob višjih vodah ponikne v kar 150 požiralnikih. Še posebno privlačno je Planinsko polje, ko je poplavljeno in nastane jezero, kar se zgodi lahko večkrat na leto. Prav Planinska jama, ena najzanimivejših in največjih vodnih jam v Sloveniji, v kateri živi človeška ribica, je med izstopajočimi znamenitostmi Planine. Že njen 20 metrov širok in 8 metrov visok vhod je slikovit, notranjost odlikujejo velike podzemeljske dvorane, jezera, kapniki. Dolžina raziskanih rovov je okrog 6000 metrov, za vhodom v jamo se glavni vhod razširi do 40 metrov, strop pa se dvigne tudi do 70 metrov. Obiskovalci lahko pod strokovnim vodstvom jamo raziskujejo več ur, seveda pa se morajo vnaprej napovedati, kot pravi Zvonko Samsa, predsednik Jamarskega društva Planina. Prav tako se je dobro z njim posvetovati o organizaciji izletov po Planini. Pred Planinsko jamo so izletniki navdušeni nad Malim gradom oziroma Ravbarjevim stolpom iz 14. stoletja, ki je še ostal od njega.

Že vhod v Planinsko jamo je slikovit, njeno notranjost pa si je mogoče ogledati tudi s čolnom.

Smo iz pravega slovenskega testa

Pavle Hevka, predsednik TZS: »Vsi skupaj pokažimo, da smo iz pravega slovenskega testa, in podprimo domači turizem, da si bo ponovno opomogel. Oglejmo si množico lepot po Sloveniji, tudi Planino pri Rakeku na Planinskem polju, kraj, v katerem živim.« Na pobudo Pavleta Hevke je nastal tudi kratki film o lepotah pokrajine in znamenitostih Planine in Planinskega polja.

Nekoč čudoviti baročni dvorec Hošperk je danes ruševina.

V Planini sta še dva gradova oziroma njuni ostanki – Stari grad na vrhu istoimenske vzpetine, kjer je bilo nekoč pomembno prazgodovinsko naselje, in ob vznožju Planine dvorec Hošperk. Zadnji lastnik Hošperka je bil Werland zu Windischgrätz, kupil ga je leta 1884. Nekaj manj kot 100 let pozneje so ga med 2. svetovno vojno požgali partizani. »Baročni dvorec Hošperk bi bil lahko velika turistična zanimivost, a žal je v ruševinah,« poudarja Karel Vernik.

Cerkev svete Marije na Planinski gori je iz 17. stoletja in romarji so jo obiskovali že v davnih časih.

Zdaj je čas – moja Slovenija

Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije: »Zdaj je čas za odkrivanje naše dežele, kar poglablja našo vez z njo in zavedanje ter ponos, v kako edinstveni deželi živimo. Kriza je turizem zaustavila, ni pa ustavila naše želje po doživetjih. In zdaj je čas, da spoznamo in raziskujemo našo Slovenijo.«

Ravbarjev stolp je dobil ime po tržaškem glavarju Nikolaju Ravbarju in stricu Gašperju Ravbarju, ki je ubil slavnega viteza Erazma v Predjamskem gradu leta 1484.

Duša Podbevšek-Bedrač

Foto: Duša P. B., Jernej Knific

 

PUSTI SPOROČILO