V Goriških Brdih petzvezdična doživetja že živijo

Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda

0
343

»Smo zelo povezana destinacija. Tukajšnji ponudniki z veseljem priporočijo druge, kadar imajo sami vse zasedeno, ali če nimajo tistega, po čemer povprašujejo turisti. Pri nas soseda resnično ne dojemamo kot konkurenta, temveč kot nekoga, ki nam lahko nekaj doda. Vsakdo ima svoj prostor pod soncem – svojo zgodbo,« pripoveduje Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Kar je v slovenskem turizmu pogosto trd oreh, se je v Brdih razvijalo večinoma spontano, deloma pa tudi zavoljo spodbud Občine Brda, ki je turizem že pred dobrimi dvajsetimi leti prepoznala kot eno ključnih gospodarskih dejavnosti.

Tina Novak Samec Foto: Mateja Gruden

Za Brda sta konec poletja in zgodnja jesen verjetno najpomembnejši čas v letu, še zlasti zaradi trgatve. Kako pomembna pa sta z vidika turističnega obiska?

Brda so še vedno najbolj obiskana v juniju, juliju in avgustu. Se pa turistična sezona začenja že aprila in maja, ko cvetijo in obrodijo češnje, in nadaljuje septembra, oktobra in novembra, ko imamo trgatev, obiranje oljk in kakija, kot pika na i celoletnemu ciklu v vinogradih pa se sklene okoli martinovanja.

Desezonalizacija je že leta eden pomembnejših ciljev slovenskega turizma. Brda se zdijo celo privlačnejša za obisk na pomlad in v zgodnjem poletu ter jeseni: takrat so najbolj slikovita, pa tudi osrednje dejavnosti (vinogradništvo, sadjarstvo in oljkarstvo) so v polnem razcvetu. Poleg tega utegnejo biti poletja izjemno vroča. A, kakor pravite, največ obiska je še vedno poleti …

Četudi poletni meseci niso vselej najprijetnejši zaradi visokih temperatur, sta julij in avgust po številu prenočitev in času bivanja v destinaciji najmočnejša. V tem času je tudi čas bivanja turistov precej daljši kot v preostalem delu leta: gostje ostajajo sedem, tudi štirinajst dni; sicer v povprečju prenočijo enkrat ali dvakrat. Brda premorejo okoli šeststo turističnih ležišč, razpršenih po vsej destinaciji, večinoma v apartmajih in zasebnih sobah. In večina teh ponudnikov ima – bazen. To je seveda velika prednost. Sem turisti zahajajo tudi zaradi miru, saj nismo množična destinacija. Poleg tega se zavedamo pomembnosti tesnega povezovanja z drugimi destinacijami – blizu je, denimo, Posočje, kamor se lahko turisti poleti »zatečejo« v hladnejše kotičke … Ko potujemo po svetu, nam ni mar za »meje«, kilometre, ki jih je treba prevoziti. Prej ko se bomo vsi, ki delamo v turizmu, zavedali tega, uspešnejši bomo. Če bo vsakdo gledal le na svoj košček zemlje znotraj občinskih meja, ne bomo prišli nikamor. Naše goste spodbujamo k obisku drugih krajev in zanimivosti.

Tesno je tudi povezovanje v destinaciji …

Vsak briški vinar je poseben, specifičen – in prav tako njegova vina Foto: Jaka Ivančič/www.slovenia.info

Kot sem dejala, vsak ponudnik ima svojo zgodbo. Če pogledamo gastronomsko ponudbo: ta temelji na briški tradiciji, a vsak gostinec ustvarja po svoje; prav tako se razlikuje ponudba vinarjev. Na letošnjem Masterclassu, strokovni pokušnji vin, ki smo jo letos pripravili drugič in na katero povabimo pisce iz Slovenije in sveta, smo predstavili vse odtenke rebule. Lahko govorimo o zvrsti vina, a rebula je lahko sveža, macerirana, peneča, sladka … In tudi sveža vina se razlikujejo med seboj. Kaj želim povedati s tem? Vsak vinar je poseben, specifičen – in prav tako njegova vina. Tako se med seboj dopolnjujejo, turistu pa je v Brdih težko dolgčas.

V kolikšni meri se je povezovanje razvijalo spontano in v kolikšni meri ga je bilo treba spodbuditi?

Po eni strani so ga spodbujali ponudniki sami, po drugi pa je tudi Občina Brda že ob nastanku prepoznala turizem kot eno ključnih gospodarskih panog, poleg vinogradništva in vinarstva. Briški župan že več kot dvajset let zagovarja strategijo razvoja odprtega razmišljanja in povezovanja in takšni so tudi naši ponudniki. Dejavnosti Občine Brda in  Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (prej pa Turistično-informacijskega centra) seveda spodbujajo določene razvojne smernice, a ponudnikov ni bilo treba nikoli prepričevati o njihovi smiselnosti, o tem, da je takšna pot prava. Zagotovo tudi zaradi pregovorne odprtosti Bricev in njihove pripravljenosti za sodelovanje.

Omenili ste, da prihajajo turisti v Brda julija in avgusta tudi zato, ker je tukaj mir. Preobremenjujoč turizem je vroča poletna tema tudi v nekaterih najbolj znanih slovenskih destinacijah. Kako se izogibate nevarnosti čezmernega obiska v Brdih?

Brda niti nimajo zmogljivosti za takšen turizem – ne na ravni nastanitev ne na ravni druge ponudbe. Poleg tega nismo znani kot destinacija nizkih cen. Imamo zelo kakovostno ponudbo, ki je trden temelj višjih cen.  Menim, da je čezmernost poletnega obiska v nekaterih destinacijah tudi posledica nepremišljene promocije … V želji po večjem obisku moramo biti zelo previdni. Namenimo raje pozornost še zlasti razvoju dobrih turističnih produktov! Ob tem bi poudarila še nekaj: nikakor ne smemo pozabiti na domače prebivalstvo. Če se prebivalci ne bodo počutili dobro v svojem domačem okolju in če bodo Slovenci prenehali zahajati na določene točke zaradi gneče, nismo na pravi poti.

V Sloveniji se že več let opozarja, da statistika z vidika števila obiskovalcev in njihovih prenočitev prepogosto preglasi pomembnejšo: podatke o njihovi porabi. Kako ste z njo zadovoljni v Brdih, ki imajo precej ponudbe z visoko dodano vrednostjo?

Pohodništvo je eden najmočnejših produktov Brd še zlasti zunaj osrednje turistične sezone Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Obisk in prenočitve se sicer povečujejo tudi pri nas. Leta 2016 smo imeli 17 odstotkov več prenočitev kot leto prej, lani 23 odstotkov več, letos smo imeli v prvih šestih mesecih 15 odstotkov več prenočitev kot v enakem obdobju lani. Takšna turistična rast je pri nas še sprejemljiva, ker smo imeli dovolj prostora zanjo. Povečevanje števila prenočitev je tako predvsem dokaz, da nam uspeva podaljševati sezono; takšne rasti ne moreta zagotoviti samo dva poletna meseca. Smo tudi destinacija, ki je zaradi blagega podnebja zanimiva vse leto; tudi zime so večinoma prijetne. Kar pomeni, da smo tudi v tem času zanimivi za šport oziroma rekracijo. Pohodništvo in kolesarjenje sta naša močna produkta, še zlasti zunaj glavne sezone. Kar zadeva porabo gostov, pa se povečuje predvsem zaradi novih, inovativnih produktov oziroma doživetij. Naj poudarim samo nekatera: različne delavnice (kulinarične, priprava naravne kozmetike, izdelovanje lesenih žličk v vinogradih …), pokušnje oljčnega olja, marmelade, vina.

Pa obiski vinarjev in njihovih kleti, ki so za turiste zelo zanimivi – imajo domačini čas zanje, ko jih obiščejo individualno, ne da bi se napovedali vsaj nekaj dni prej? To je težava pri marsikaterem manjšem ponudniku v Sloveniji; večina takšne ponudbe je bolj kot ne uresničljiva samo za velike skupine in ob vnaprejšnji napovedi …

Lani smo pripravili sistem »odprtih domačij«, kar pomeni, da so vsak dan ob določenih urah odprte domačije več ponudnikov (pokušenj vina, oljčnega olja, marmelad, žganja) za naključne, individualne goste, brez vnaprejšnje napovedi. Smo znana enogastronomska regija. Ko nas turisti obiščejo, si želijo obiskati naše ponudnike, doživeti to, o čemer so brali pred prihodom. Težava je bila v tem, da so to lahko doživeli le takrat, ko so bili ponudniki na voljo, ko niso imeli dela v vinogradu, kleti … Tako so morale informatorke v TIC klicati drugega za drugim, dokler niso po dolgem času vendarle odkrile ponudnika, ki si je lahko vzel čas za turiste. Zato smo se s ponudniki dogovorili za sistem »odprtih domačij«; zdaj turist natanko ve, h komu lahko gre na določen dan in ob kateri uri. Ponudniki se zavedajo, da s tem vlagajo tudi v promocijo celotne destinacije in da je to dobro za vse.

Kje pa lahko turist doživi širšo zgodbo vinogradništva in vinarstva v Brdih?

V Kleti Brda v Dobrovem, ki je največja zadružna klet v Sloveniji. V njej so mogoči ogledi kleti ter vodene in samostojne pokušnje vin, tudi brez vnaprejšnje napovedi. Lepa klet ima tudi arhivski del s staranimi vini, od lani pa tudi muzej vinogradništva in vinarstva. Zelo širok nabor briških vin ima Vila Vipolže (restavracija in vinoteka Kruh in vino pod taktirko znanega slovenskega chefa Tomaža Kavčiča, op. p.). Zanimivo vinoteko imata dvorec Gredič in hotel San Martin …

V ospredju slovenskega turizma so zdaj petzvezdična doživetja – bi lahko dejali za Brda, da so že destinacija takšnih doživetij?

So. Zagotovo. Konec lanskega leta smo se sestali direktorji turističnih zavodov, ki smo povezani v destinacijo Julijske Alpe. Bili smo v Vili Vipolže in kolegi so mi ob koncu dne dejali: »Če mi govorimo o petzvezdičnih doživetjih, jih vi živite.« Doživetja, kot so obiski naših vinarjev in pokušnje vin … Pri čemer so naše največje bogastvo – poleg naravnih in kulturnih danosti – zagotovo ljudje! Pri nas turist doživi zgodbo vina – z vinarjem, kar je v najrazvitejših svetovnih vinarskih destinacijah zelo redko. In to turisti tudi zelo cenijo; da se sprehodijo po vinogradu, obiščejo klet in imajo pokušnjo vina z vinarjem.

Pa druga doživetja, ki niso povezana z vinom?

Zelena mobilnost Foto: arhiv ZTKMŠ Brda/www.slovenia.info

Usmerjeni smo v trajnostno mobilnost – že leta ponujamo možnost najema električnih koles in skuterjev, zdaj smo jim dodali prikolice za otroke in domače živali, zgodbo pa dopolnjujemo s piknikom v naravi: turisti dobijo ob najemu kolesa tudi kulinarične dobrote za piknik. Različni ponudniki prirejajo različne delavnice (kulinarične in druge), turiste navdušuje bogata muzejska zbirka prve svetovne vojne na Sabotinu z ogledi rovov. Precej obiskovalcev se poda po označenih pohodniških poteh; spomladi imamo Festival pohodništva. Pripravljamo tudi vodene pohode: ob polni luni, bosonogi pohod, češnjev pohod, enogastronomske pohode … po poteh, ki bi jih obiskovalci težko prehodili sami; z njimi jim želimo pokazati tiste kotičke in ponudbo Brd, ki jih sami najverjetneje ne bi spoznali.

Bi poudarili kakšne zanimivosti, ki so turistično manj znane in obiskane, so pa po vašem mnenju izjemno lepe?

Brda premorejo izjemno bogato sakralno dediščino: več kot petsto let star oltar v cerkvici sv. Križa v Kojskem, krilni oltar, delo rezbarjev iz Beljaka, Kraljeve poslikave v cerkvi sv. Martina v Šmartnem, Plečnikov zvonik cerkve v Kozani, poslikave Zorana Mušiča … Vsaka od številnih cerkva v Brdih je posebna. Brda so znana tudi po umetnikih in njihovem delu: pesniku Alojzu Gradniku, čigar rojstno hišo si je mogoče ogledati v Medani, slikarju Zoranu Mušiču, čigar dela so na ogled na gradu Dobrovo, pesnika Ludvika Zorzuta … Biser je etnološka hiša v Frlanšču, opremljena, kot je bila nekoč. Tudi naravnih znamenitosti, ki so manj znane, je nekaj. Brda premorejo še veliko potenciala za nove zgodbe in nišne, butične produkte.

Tudi prireditev je kar precej …

Tako je. Praznik češenj, Praznik rebule in oljčnega olja, Sanje v Medani, Gradnikovi večeri, mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirel, Oktober jazz … Precej teh prireditev privablja tudi (ali še zlasti) tuje obiskovalce. Poudarila bi še posebno zgodbo mednarodne umetniške kolonije Art Circle, ki poteka na domačijah, t. i. umetniških ambasadah različnih držav. Udeležujejo se jih umetniki iz teh držav, njihova dela, ki nastanejo v okviru kolonije, pa ostanejo v Brdih, na domačijah, kjer so ustvarjali. Tudi to so butične zgodbe.

Mateja Gruden

PUSTI SPOROČILO