Turizem z učinkom: celovit odgovor na izzive sodobnega turizma

0
155

»Turizem z učinkom nam omogoča, da na prijeten način soustvarjamo boljši in lepši svet,« so prepričani v skupini Brez dobička, ki spodbuja razvoj družbeno koristnih turističnih produktov. Poslanstvo takšnega turizma je vključevanje turistov in ponudnikov v razvoj inovativnih turističnih doživetij z družbeno koristnim odtisom. V Sloveniji so jih doslej razvili okoli dvajset, med njimi: prostovoljno delo v ljubljanskem zavodu Pod strehco, ki pripravlja obroke za ljudi v stiski, Minibus veselja, sodelovanje pri oblikovanju uličnih programov za mlade na Fužinah v Ljubljani, in Skakanje z dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice.

Turizem ne bo nikoli popolnoma »zelen« ali v celoti družbeno odgovoren, saj vsak turist v okolju, ki ga obišče, zapusti določen negativen vpliv, ugotavljajo v skupini Brez dobička. Ob trendih hitrega naraščanja svetovnega turizma so negativni učinki turizma velik svetovni izziv. Odgovori na vprašanja o varovanju okolja ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine so integrirani v različne oblike trajnostnega in odgovornega turizma, so prepričani.

Turizem z učinkom je njihova nadgradnja. Ob tem razumejo »zeleno« kot skrb za človeka ter naravno in kulturno okolje in iščejo možnosti za maksimiziranje koristnega odtisa turista v njem. Vse po modelu družbenega podjetništva, kjer imperativ ni samo dobiček. Naloga turizma z učinkom je podati ponudnikom turističnih produktov in turistom roko in možnost soustvarjanja družbenega odtisa in merljive družbene učinke pri reševanju različnih družbenih izzivov, še pravijo.

Na mladih svet stoji

Študijska tura v GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma in doživetje vinogradništva na Trški gori Foto: arhiv Brez dobička

Oblike turizma z učinkom, kot sta, denimo, prostovoljno delo in organsko kmetovanje v različnih delih sveta, so že desetletja del turizma – a so bolj kot ne na njegovem obrobju. Bi lahko takšen turizem sčasoma postal več kot alternativa? Če že ne prevladujoč, pa vsaj pogosta oblika turizma? Primož Šporar iz skupine Brez dobička meni, da bi lahko, »z novimi generacijami. V Bruslju smo pred časom (Šporar je tudi predstavnik nevladnih organizacij v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru, op. p.) napolnili prostovoljski program s 55.000 mladimi iz Evrope. Mislim, da mladi v povprečju niso tako zelo obremenjeni z materialnim. Zanje bi turizem z učinkom lahko bil življenjski slog – nekaj, kar jih povleče iz virtualnega sveta, iz udobnega okolja, nekaj, kar jih izziva. Sam pri dvajsetih letih nisem niti približno toliko vedel o družbenih izzivih kot zdajšnji mladi. Bo pa to seveda dolg proces. Ključna je izkušnja, ki jo bodo imeli s tem; če jih bo to navdalo s smislom, je takšen turizem ’obsojen’ na uspeh.«

Šporar še dodaja, da je za pomik turizma z učinkom z obrobja turistične industrije v njeno ospredje zelo pomembno, da ga začne razvijati čedalje več velikih in vplivnih turističnih akterjev, ki ustvarjajo trende.

Kako opredeliti in izmeriti turizem z učinkom?

Zanimanje za turizem z učinkom je veliko, ugotavlja sogovornik, a je metodološko neoprijemljiv. Zato se je skupina Brez dobička lotila priprave metodologije, s katero bi lahko jasno opredelili in izmerili produkte z učinkom. Pripravili so enajst opisnih indikatorjev, ki se navezujejo na turistično doživetje in na družbeno koristnost in ki vodijo k razvoju takšnih produktov: kakovost; družbena odgovornost; lokalni učinek; družbeni izziv; edinstveno doživetje; turist z učinkom; vključenost in dostopnost; socialna in pravična ekonomija; merljivost učinkov; preverjenost (ponudnikov); »čez obzorje« (širša vpetost v družbeno koristno delo).

Zgodba skupine Brez dobička

»Povod za razvoj turizma z učinkom izhaja iz lastne izkušnje organiziranja dogodkov, na katerih so sodelovali gostje iz Slovenije in tujine v, za nas, prelomnem letu 2013. Prvič smo podvomili o učinkih turizma. Na eni strani konferenca, ki smo jo organizirali in je bila po vseh indikatorjih s področja turizma uspešna, na drugi mednarodni dogodek, ki se nam je vtisnil v spomin s svojo družbeno koristnostjo, ki pa je nismo znali izmeriti. K sreči nas je potolažila misel Alberta Einsteina, ki je dejal: ’Če česa ne znaš izmeriti, še ne pomeni, da to ne obstaja,’« začenja svojo zgodbo skupina Brez dobička.

S pomočjo sofinanciranja EU so se začeli sistematično ukvarjati z razvojem metodologije za razvoj turizma z učinkom. Za sodelovanje so navdušili prvega partnerja, Liberty International Group, in po pilotnih poskusih letos predstavili celosten koncept turizma z učinkom.

Razvili so spletni portal www.impact-tourism.net. Na njem s pomočjo partnerjev razvijajo, predstavljajo in po načelih pravične trgovine tržijo posamezne produkte. Obenem je portal »dom« mreži WITH – World Impact Tourism Habitat; vanjo so vabljeni vsi, ki vidijo v tem priložnost za delo z družbenim učinkom. Slovenijo pa bodo poskušali z že oblikovanimi doživetji in njihovim trženjem postaviti kot pilotno regijo razvoja takšnega turizma. »Mislim, da ima Slovenija odlične temelje zanj – celo boljše kot za luksuzni, petzvezdični turizem, h kateremu teži,« razmišlja Šporar.

Skupina Brez dobička sicer temelji na treh stebrih delovanja, razlaga sogovornik: splošni družbeni koristnosti, ekonomskih vzvodih za zagon podjetništva in inovativnosti. »Vedno iščemo kaj novega.«

Socialno-turistični eksperimenti

Skakanje z dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice Foto: arhiv Brez dobička

»V Sloveniji smo doslej, na primer, ponudili doživetje Velike planine in Trente, kjer imajo turisti v okviru team buildinga nalogo posneti promocijski filmček v svojem jeziku in promovirati lokacijo; v Kranju in Ljubljani pa turistom ponujamo, da v sodelovanju z gledališkimi ekipami v nekaj urah postavijo predstavo, zanjo zbirajo donacije in jih podarijo lokalnemu društvu. Zamisli za produkte z učinkom je veliko, so pa pogosto na meji eksperimentiranja. Naj navedem primer: turist bi ob prihodu v Slovenijo povedal, kolikšen znesek je pripravljen zapraviti med svojim obiskom. Ta denar zatem podari materinskemu domu, v zameno pa preživi nekaj dni z mentorico iz doma. Koliko ljudi je pripravljenih na takšno izkušnjo?« se sprašuje Šporar.

A tukaj so tudi »mehkejši« načini – da, na primer, gostu v svojem hotelu, ki ne bi potreboval sveže brisače vsak dan, podariš udeležbo na ustvarjalni delavnici pri domačinu v kraju, kjer je hotel, pojasnjuje sogovornik. »S takšnimi ’nagradami’, ki niso le družbeno koristne, temveč tudi privlačne, lahko najlepše ozaveščamo ljudi o pomembnosti razvoja družbeno odgovornega turizma,« pravi Šporar, ki se zaveda, da je igranje na slabo vest ljudi povsem zgrešena pot do preskoka v njihovem razmišljanju o turizmu. »Človeku, ki vse leto dela, da lahko preživi dva tedna na dopustu, nikakor ne smeš in ne moreš vsiljevati trajnostnih principov.«

Zakaj je tak turizem zanimiv za turista?

Cilj razvoja in oblikovanja produktov je turistu ponuditi alternativo klasičnemu turizmu, ki bi ga prepričala z: edinstvenostjo (inovativen turistični produkt turistu omogoča avtentično in osebno izkušnjo; s skrbno kombinacijo izjemnih lokacij in aktivnosti pridobi unikatno izkušnjo in poučno doživetje, obenem pa ga navdaja z empatijo za prepoznavanje in reševanje družbenih izzivov); s soustvarjanjem njegovega družbenega odtisa (turist ima možnost, da soustvarja produkt, njegova aktivna udeležba pa neposredno pripomore k reševanju izziva); z odgovorno in trajnostno izvedbo v odnosu do naravnega in kulturnega okolja oziroma družbe.

V skupini Brez dobička so prepričani, da je turizem z učinkom poskus celovitega odgovora na izzive sodobnega turizma.

Mateja Gruden

PUSTI SPOROČILO