Beseda leta: avtentičnost

Trendi v turizmu za leto 2017

0
247

Avtentičnost. Edinstvenost. Osebni stiki. Ne glede na to, katero področje turizma obravnavamo in katero demografsko skupino nagovarjamo – to troje je skupno vsem trendom, ki bodo glede na izsledke poročila Trendi v turizmu 2017 podjetja TrekkSoft letos krojili razvoj turistične ponudbe in povpraševanja. TrekkSoft, s sedežem v Švici, je vodilno podjetje na področju spletnih rezervacijskih rešitev za razvoj, upravljanje, trženje, povezovanje in prodajo aktivnih doživetij.

Turizem je industrija, ki se naglo spreminja; zato je za ponudnike kritičnega pomena, da sledijo spremembam in se znajo odzivati nanje. Poročilo podjetja TrekkSoft poudarja nekatere najvidnejše trende, ki jih lahko pričakujemo letos, in podaja predloge za odzivanje nanje; nagovarja predvsem organizatorje potovanj, izletov, aranžmajev ipd., so pa trendi, ki jih napoveduje, zagotovo zanimivi za vse, ki so poklicno vpeti v turizem.

V nadaljevanju povzemamo nekatere izsledke, objavljene v TrekkSoftovem poročilu Trendi v turizmu 2017 (Travel Trend Report 2017; Sara Burkhard, Nicole Kow, Lucy Fuggle).

Trajnostni in odgovorni turizem

Turisti iščejo nova, lokalna in avtentična doživetja.
Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info

Združeni narodi so leto 2017 razglasili za mednarodno leto trajnostnega turizma. In v tem letu je tudi pričakovati, da se bo več turistov ukvarjalo s tem, kakšen okoljski, ekonomski in družbeni vpliv ima njihov obisk na destinacijo; zato utegnejo podpreti tista podjetja, ki sledijo smernicam in vrednotam trajnostnega razvoja turizma, poleg tega pa je mogoče pričakovati več potovanj in izletov bliže domu (v želji po zmanjševanju ogljičnega odtisa), večje zanimanje za prostovoljske programe z dolgoročnimi pozitivnimi posledicami in večje zanimanje za bivanje pri domačinih (homestay) kot za tradicionalne nastanitve, na primer hotele.

Milenijci čedalje bolj v ospredju

Milenijci so ena najpomembnejših demografskih skupin današnjega turizma. Največja generacija doslej vidno pripomore k oblikovanju ključnih trendov za prihajajoča desetletja. Milenijci so odrasli v digitalni dobi, zato je pomembno, da so značilnosti te dobe del njihove turistične izkušnje. Možnost spletnih rezervacij, ocene uporabnikov na spletu in druge vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki na družabnih omrežjih, morajo biti sestavni del njihove izkušnje.

Večina milenijcev išče popolno kulturno zlitje z destinacijo skozi kulinariko, spoznavanje lokalnih zanimivosti in aktivnosti. Hočejo izbiro; od priložnosti za navezovanje stikov prek mobilnih aplikacij ali osebnih srečanj do raznolikega nabora aktivnosti. Na voljo jim morajo biti različne možnosti izbire in fleksibilnost. Iščejo možnosti za podaljševanje poslovnih potovanj v počitniška (ali nasprotno).

Organizatorji potovanj, ki si želijo pritegniti trg milenijcev, bi morali utrditi svojo spletno prisotnost – to bi morala biti njihova prednostna naloga, saj si veliko milenijcev želi opraviti rezervacije samostojno, najraje prek spletnih strani na mobilnih telefonih ali mobilnih aplikacij; razumeti morajo, da ima klasično oglaševanje na milenijce bistveno manj vpliva, kot ga imajo vsebine, ki jih prispevajo uporabniki (družabnih omrežij ipd.), ali priporočila prijateljev in sorodnikov; poudarjati morajo avtentična doživetja, po katerih milenijci še zlasti povprašujejo.

Čedalje več potujejo starejši

Generacija »baby boomerjev« (rojeni med letoma 1946 in 1964) potuje več kot kdajkoli prej. To je generacija, ki povečini ni več obremenjena s kariero in družinskimi obveznostmi ter si želi predvsem uživati življenje.

Večina jih potuje praviloma od pomladi in v poletnih mesecih, ne glede na destinacijo. Za to demografsko skupino je zelo pomemben motiv za potovanje »seznam stvari, ki jih je treba narediti, preden umremo«. To pomeni, da jih najverjetneje zanimajo aktivnosti in ne počitek. Sicer iščejo doživetja, ki niso naporna, ki so dovolj udobna, poleg tega zelo cenijo varnost, čistočo in ustrezno razmerje med ceno in tem, kar dobijo za svoj denar.

Organizatorji potovanj, ki nagovarjajo to populacijo, bi morali zagotavljati lahko dostopna doživetja, pri katerih turisti natanko vedo, kaj bodo dobili (»baby boomerji« vedo, kaj hočejo); ponujati morajo dobro razmerje med ceno in tem, kar jim bodo ponudili zanjo; ponujati morajo avtentična in kakovostna doživetja.

Ženske, same na poti

Čedalje več žensk se na pot odpravi brez družbe.
Foto: pixabay.com

Čedalje več žensk potuje samih, brez družbe. Potovalna podjetja, ki se ukvarjajo s potovanji zanje, so v letu 2016 poročala o 230-odstotnem povečanju strank. Samostojne popotnice si želijo odkrivati nekaj novega, iščejo pristna doživetja, ki niso v ničemer podobna klasičnim paketom s petzvezdičnimi hoteli in ponudbo za dobro počutje. Organizatorji, ki si želijo pritegniti ta segment povpraševanja, bi morali poskrbeti, da njihovo ponudbo (potovanja, izlete, aktivnosti ipd.) oceni čim več žensk in da tako omogočajo preostalim vpogled v izkušnje iz prve roke, ki jim tudi najbolj zaupajo; za ženske morajo ustvariti varno popotniško okolje; zagotoviti morajo platforme, na katerih se lahko ženske spoznavajo med seboj in si izmenjujejo izkušnje.

Želja po pustolovščinah

Aktivna in pustolovska potovanja, izleti in aktivnosti so čedalje bolj priljubljeni pri vseh starostnih skupinah (enako velja za spol), pri čemer je poudarek predvsem na t. i. »mehkih« pustolovščinah, kot so safariji, pohodništvo, vodni športi … Prav tako so zelo iskana doživetja, ki so posebej prilagojena potrebam in željam turistov. Pričakovati pa je, da bo tudi pri teh potovanjih želja po doživetju kulture čedalje večja; za primer TrekkSoft navaja izlet s kajakom za manjšo skupino v spremstvu lokalnega vodnika na Grenlandiji, zibelki kajaka.

Nov val družinskih počitnic

Čedalje bolj priljubljena so tudi multigeneracijska potovanja (treh ali več generacij) – še zlasti pri tistih družinah, ki živijo geografsko precej oddaljene druga od druge. Večina multigeneracijskih turistov išče: priložnost za preživljanje skupnega časa z družino in ustvarjanje spominov; kraje, ki jih še niso doživeli; sproščajoče doživetje, kot so recimo počitnice na plaži; edinstveno kulinariko. Organizatorji aktivnosti, ki si želijo uspešno nagovarjati takšne turiste, bi morali: ponujati popuste in skupinske cene; poskrbeti za priložnosti za čim več skupnih trenutkov, ki jih je mogoče ujeti (na fotografijah); ponujati dostopna doživetja za vse generacije.

Kulinarični turizem

Kulinarika je bila od nekdaj zelo pomemben del potovanj, toda iskanje avtentične kulinarične izkušnje je čedalje pogosteje ključna motivacija za potovanje. Hrana je tudi tesno povezana z izkustvenimi potovanji: ali se lahko bolj potopimo v kulturo, kot skozi lokalno kulinariko? Na svetovnem dogodku kulinaričnega turizma TouRRoir 2016 je Patrick Whyte, urednik britanske »podružnice« potovalne spletne platforme Skift, poudaril, da obiski tržnic, pokušnje, tečaji kuhanja in obiski kmetij in vinogradov pomenijo že 95 odstotkov turističnih kulinaričnih izkušenj. Sicer je izjemno pomembno, da znajo tisti, ki prodajajo kulinarična doživetja, ta spretno zaviti v zgodbe; te so pomemben del trženjske strategije in samega doživetja. Nič ne povezuje ljudi bolj s proizvodi in tradicijo kot zgodbe.

Čas je za pogled vase

Zdravilišča in drugi ponudniki storitev za dobro počutje in celostno zdravje človeka so že dolgo stalnica v turistični ponudbi, a v zadnjih letih je povpraševanje po njih čedalje večje – spodbujeno z željo po zdravem življenjskem slogu. Ukvarjanje s čustvi, razstrupljanje, izkušnja zena … Organizatorji takšnih potovanj in počitnic bodo na povečano povpraševanje najbolje odgovorili z diverzifikacijo ponudbe za nišne ciljne skupine, z vključevanjem družabnega elementa v ponudbo (povezovanje ljudi s podobno mislečimi), lokalno širitvijo ponudbe za podaljševanje posla na vse leto (ponujanje storitev velnesa na delovnem mestu) in nagovarjanjem družbeno ozaveščenih ljudi z ekološko ponudbo.

Izkustvena potovanja in iskanje avtentičnosti

Izkustvena potovanja so tesno povezana z zgodovino, ljudmi in kulturo destinacije, pri čemer čedalje več ljudi išče destinacije, ki niso svetovno znane. Svetovna turistična organizacija napoveduje, da bo turizem v vzpenjajočih se ekonomijah do leta 2030 pomenil 57 odstotkov celotnega turističnega trga (47 odstotkov v letu 2010). Ključen razlog za to? Iskanje novih, lokalnih in avtentičnih doživetij. Organizatorji potovanj morajo razumeti, kako lahko popotniška izkušnja spremeni človeka (doživetja, s katerimi človek spozna nekaj novega o sebi …), in zagotoviti ljudem nove, edinstvene in avtentične možnosti za spoznavanje in razumevanje sveta. Tudi s povezovanjem z lokalnimi organizatorji turističnih aktivnosti v destinaciji s sorodno izkustveno filozofijo.

Število Azijcev, ki potujejo, se še naprej povečuje

Nobeno poročilo o trendih ne more biti celovito brez omembe neverjetne rasti števila turistov iz Azije. Za leto 2016 so strokovnjaki napovedali 6,1-odstotno rast števila azijskih turistov – že avgusta je bila 11-odstotna in je presegla rast števila potovanj Evropejcev, ki je bila samo 2,5-odstotna (World Travel Monitor). K rasti so  pripomogli še zlasti turisti iz Kitajske (18-odstotna rast števila mednarodnih potovanj); sledili so jim turisti iz Južne Koreje (11-odstotna rast). Večina azijskih turistov sicer še vedno potuje predvsem po Aziji; lani se je njihovo število v ZDA povečalo za 11 odstotkov, v Evropi pa samo za odstotek.

Kdor si želi ambiciozneje nagovoriti azijski trg, bi moral: prilagoditi svojo ponudbo povečini neizkušenemu trgu (medtem ko imajo turisti z Zahoda več izkušenj z večino aktivnosti v destinacijah po svetu, je treba azijskim gostom za popolno doživetje zagotoviti večjo skrb in vodenje); prevesti svojo ponudbo v jezike azijskih turistov in najeti vodnike, ki jih obvladajo; povezati svojo ponudbo v pakete »popolnih doživetij«.

Preostali trendi

Preostale trende, ki jih razkriva poročilo TrekkSofta, bomo samo navedli: digitalno nomadstvo in delo v odročnih predelih sveta; čedalje večja pomembnost popotniške fotografije v digitalni dobi (in možnosti za ponudnike, da to izkoristijo sebi v prid); »bleisure« ali združevanje poslovnih in počitniških potovanj (dilema med trditvami, da je to velik trend, in dvomom, da so takšne trditve prenapihnjene); čedalje večja želja ljudi po spontanih odločitvah, ki gre z roko v roki s pričakovanji, da bodo lahko rezervirali počitnice v trenutku, ko se jim bo zahotelo, kjer koli bodo, s čim manj kliki oziroma pritiski na zaslon. In – četudi smo v digitalni dobi, je še vedno precej ljudi, za katere bo pri odločanju za potovanje pomemben osebni stik – nasvet in mnenje nekoga z obrazom in glasom.

Po poročilu Travel Trends 20178 priredila M. G.

Raziskava TrekkSofta med 145 podjetji o vedenju turistov v njihovi matični destinaciji je pokazala, da si želi največ ljudi potovati v še neraziskane destinacije, »trendovske« destinacije in destinacije s seznama »stvari, ki jih je treba narediti, preden umremo«; s precejšnjim zaostankom sledijo naslednje želje: izstopiti iz cone udobja, potovati v bližini doma, poslovna potovanja.

 

PUSTI SPOROČILO