Smo ljudje vedno hodili na dopust?

0
37

Čeprav počitnice ali potovanja v drug kraj z namenom uživanja in sprostitve niso nov trend, se je koncept oddiha, kot ga poznamo danes, razvil v zadnjih dveh stoletjih.

Foto: Pexels

Peš, na konjih ali vprežnih vozovih, pozneje pa tudi s čolni in ladjami so radi potovali že v času starih civilizacij. Egipčani, Grki in Perzijci so potovali predvsem v kraje, kjer so lahko trgovali in plačevali s svojo valuto, za Grke je bilo pomembno tudi sporazumevanje v svojem jeziku. Ceste so bile že okoli 2400 let pred našim štetjem, v času Asirskega imperija, dobro označene in so omogočale mirno potovanje s kočijami. A prvi znani dopustniki v najmodernejšem smislu so se pojavili v starem Rimu. Ti popotniki so od vseh predstavnikov antičnih civilizacij največ potovali. Vzeli so si čas za odmik od dnevne rutine, da bi v čim večji meri izkoristili tuje dežele in uživali na obalah imperija, ki se je v zlati dobi razširil tudi na območja antične Grčije. Imeli so dobro označene ceste, počitniške domove, gostilne in celo popotniške vodiče, ki so jim povedali, kje so najboljša mesta za počitnikovanja. Tovrstne počitnice sta omogočila mir in blaginja cesarstva. Premožnejši Rimljani so si v bližini italijanske obale ali gora gradili počitniške vile. Ob propadu rimskega imperija je za okoli 1000 let zamrl tudi tovrstni turizem. Ker so na popotnike prežali najrazličnejši roparji, so bile ceste nevarne za potovanja.

O evropskih turistih se ponovno začne govoriti v srednjem veku. Takrat so romarji potovali predvsem zaradi duhovnih razlogov. A korenine sodobnega dopusta je laže zaslediti ob dveh fenomenih – vzponu Grand Toura (‘velike turneje’) in evropskem zdraviliškem sistemu iz poznega 16. stoletja. Na veliko turnejo so hodili mlajši moški iz bogatejših slojev angleškega plemstva, da bi spoznali kulturo in življenje drugih evropskih držav. Na potovanju, ki je običajno trajalo leto do in tri, jih je spremljal mentor. Tovrstna potovanja so bila vse do 18. stoletja del idealne izobrazbe in življenjskega sloga družbene elite ter pomemben vir opisne in domišljijske literature ter umetnosti. Pozneje se je tradicija razširila tudi med mladino iz drugih držav, posebno v skandinavske države, Rusijo in do določene mere tudi Nemčijo.

Foto: Pexels

Do naslednje velike spremembe v zgodovini turizma je prišlo v času industrijske revolucije. Zaradi dela se je vse več ljudi preselilo v mesta, v manjša stanovanja, in življenjski slog prebivalcev, ki so po novem delavnike preživljali v tovarnah, se je povsem spremenil. Prostih dni, ki so bili odvisni od števila cerkvenih praznikov, je bilo vse manj in počasi se je razvilo počitnikovanje, kot ga poznamo danes. Morska letovišča in topliški turizem sta zacvetela med poletjem, ko so tovarne za teden dni zaprle vrata in delavcem omogočile, da so si privoščili zaslužen dopust.

Pa danes? Navade turistov se spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej. Če so družine v preteklih letih množično hodile na tedenske ali dvotedenske počitnice na morje, so danes vse bolj priljubljeni vikend oddihi. Tudi avto ni več prva izbira za način potovanja. Vse več mladih se odloča za javni prevoz ali vse bolj ugodne letalske povezave. Turizem in turistične ponudbe se nenehno spreminjajo in prilagajajo na novo nastalim zahtevam obiskovalcev.

Foto: Pexels

Čas novih izzivov

Turizem trenutno preživlja zelo težke čase. Zaradi koronavirusa so brez dohodkov ostale turistične agencije, številni ponudniki storitev in namestitev pa tudi vsi vodniki in sodelujoči v turizmu. Takšnega upada prihodkov ni mogel predvideti nihče. Čeprav bo izgube težko ali nemogoče nadomestiti, lahko s svojo izbiro počitnic in preživljanjem prostega časa panogi močno pomagamo. Vlada v tretjem ‘protikoronskem’ paketu ukrepov med drugim predvideva turistične vavčerje za vse državljane. Ker letos ne moremo računati na velik obisk tujih gostov, želijo s tem ukrepom pomagati ljudem do dopusta in spodbuditi potrošnjo v domačem turizmu. Pa tudi sicer, če vevčarjev ne bi dobili, imamo v Sloveniji odlično ponudbo, dane razmere pa so spodbuda, da svojo državo bolje spoznamo. Tudi podeželje, ki ga ne poznamo tako dobro, bogato kulinariko, ekološki turizem in + urejenost naše države. Možnosti za preživljanje prostega časa ob rekah, jezerih, morju, gorah, jamah je pri nas veliko. Samo pomislite, kaj vas zanima, in se odpravite na pot.

 

Anja Ciglarič

PUSTI SPOROČILO