Skrivna večerja – nepozabna kulinarična dogodivščina

0
101

Pop up kulinarični dogodki, ki skupaj z gostujočim chefom nenavadne kraje za en večer spremenijo v restavracije. Gostje ne vedo vnaprej, kaj bodo jedli in kje, saj lokacijo večerje izvedo šele tri ure pred začetkom. Za odlično idejo stojita nepremagljivi Andreja Freyer in Melinda Rebrek, ki tudi sami radi dobro jesta in pijeta, hkrati pa želita gostom s to domiselno gurmansko atrakcijo ponuditi priložnost za druženje in sklepanje novih poznanstev.

Andreja Freyer in Melinda Rebrek stojita za organizacijo Skrivne večerje.
Foto: Marko Delbello Ocepek

Ideja za Skrivne večerje se je Andreji Freyer in Melindi Rebrek porodila na kraju, ki nima prav dosti skupnega z uživanjem in razvajanjem z dobrotami – na Rožniku med skupnim telovadnim treningom. »Ker sva bili zelo lačni, sva začeli govoriti o hrani in sanjariti, kako bi spili kakšno dobro penino,« pove Andreja. »Že nekaj časa sva razmišljali tudi, kaj bi lahko počeli skupaj, ker se izvrstno ujameva in dopolnjujeva,« dodata. Sodelujeta namreč že pri Ljubljanskem tednu mode, a sta iskali še nekaj, kar bi počeli skupaj.

»Po nekaj sekundah tišine in sopihanja se nama je utrnila ideja, da bi organizirali drugačne kulinarične dogodke. Najprej sva pomislili na to, da gostje ne bi vedeli, kdo jim kuha, vendar pri nas še vedno iščemo znana kuharska imena. Zato sva se odločili za pop up večerje na lokacijah, ki niso restavracije in za katere ne pričakuješ, da boš tam lahko kdaj jedel,« se spominja. »Jedilnik sestavi izbrani chef ter ga kombinira z izbranim vinom sodelujočega vinarja. Gostje tako vnaprej vedo, kdo jim bo kuhal, kaj bodo jedli, pa ne. Hkrati pa je na Skrivni večerji najboljše to, da bodo sedeli zraven človeka, ki ga lahko ne bodo nikoli več videli ali pa ugotovili, da imajo skupne točke z njim in od tam odšli z novimi poznanstvi,« pojasni. »Tako nama je uspelo združiti vse najine strasti in ustvariti dogodek, za katerega od A do Ž postavljava pravila sami. Vsi, ki so kdaj koli delali za naročnike, vedo, da je to svojevrsten dosežek,« z nasmehom doda Melinda, »kar je lahko dvorezni meč, a tudi veš, da si za vse ‘kriv’ sam – tako za uspeh kot napake, ki se jih vedno potrudiva razčistiti z iskrenim pogovorom in čim prej odpraviti.«

Poletna večerja na gradu Prem, v osrčju Brkinov
Foto: Peter Irman

Gurmanski lov na zaklad

»Največkrat je lokacija tista, ki narekuje izbiro chefa in zgodbo večerje, čeprav se je tudi že zgodilo, da sva se najprej dogovorili s kuharjem in smo nato poiskali lokacijo, ki bi se ujemala z njegovim stilom,« pravita. »Zato sva vedno na preži za lokacijami, saj je to dodana vrednost, s katero želiva navdušiti in presenetiti goste,« dodajata. »Pri svojem delu naletim na veliko posebnih ljudi in krajev, ki jih vestno beležim v rubriko ‘primerno za Skrivno večerjo’. Z Andrejo si tudi redno sporočava včasih malo nore ideje, ki se nama porodijo,« pove Melinda. Ključno je, da je kraj večerje do zadnjega neznan, in še ko nekaj ur pred dogodkom pošljeta na spletni strani www.skrivnavecerja.si prijavljenim gostom koordinate po e-pošti, je običajno to le naslov, brez podrobnosti, ki bi razkrile, za kaj točno gre. »Ker ne izveš, kaj je tam, vse skupaj spominja na lov za zakladom,« se pošali Andreja, »kar še dodatno začini izkušnjo.«

Prva morska večerja na portoroškem pomolu
Foto: Peter Irman

Ko sta začenjali, Andreja kot dolgoletna novinarka in urednica, ki se zdaj ukvarja s piarjem in ji je blizu ustvarjanje zgodb – nazadnje je zasnovala blog uzivajmo.si, ki ga pripravljata skupaj s fotografom Petrom Irmanom, in nepremagljiva.si, ki ga ureja za Rebeko Dremelj –, Melinda pa odlična producentka in organizatorka dogodkov, sta koncept snovali z mislijo, da se obe radi družita, dobro jesta in pijeta, ob tem pa se njuna generacija preprosto nima več kam iti sproščeno družit in spoznavat zanimive ljudi, s katerimi se lahko neobremenjeno pogovarjaš. »In ker si ne predstavljam boljšega temelja, kot hrana in vino, je bila to podlaga za Skrivno večerjo,« doda Andreja.

»Nisva razmišljali, ali to že obstaja, šele ko sva dodelovali idejo, sva pogledali, kako to počnejo drugi,« pojasni. »Našli sva nekaj podobnih zasnov, a so se večinoma odvijale v restavracijah. Pri nas so se sicer podobne večerje pred leti že zgodile, a se niso prijele – morda ni bil pravi čas in sva imeli midve srečo, da sva ujeli trend foodijev in priljubljenosti kulinaričnih dogodkov,« pravi.

V salonu Harley-Davidson
Foto: Peter Irman

Od ‘zadnje večerje’ Bineta Volčiča do letečih žgancev

Prvo večerjo v Križevniški cerkvi je kuharsko krstil Bine Volčič. »Takoj je bil za to, kot iz topa je izstrelil, da je zraven,« se spominja Freyerjeva, »in takšen odziv ‘kulinarične avtoritete’ mi je bil tudi znak, da sva na pravi poti. Sledila je britansko obarvana večerja v rastlinjaku Biotehniške fakultete, na kateri je gostom kuhal Uroš Mijailovič iz Arboretuma, ki je pripravil npr. pečenko wellington in fish&chips, točili smo pivo, jabolčnike in gin tonik, meni pa je bil zasnovan v obliki britanskega časopisa The Guardian. Nato smo gostovali v ljubljanskem salonu Harley-Davidson s Florijanom Virantom iz Shambale, ki je ustvaril rokenrol motoristično večerjo na azijski način, npr. burger z rakovico. Sledila je valentinova večerja v gledališču Glej, na kateri sta presenečala Ivo Tomšič in Željka Bohar, prava morska in prva zunaj Ljubljane pa je bila tista na pomolu v Portorožu, ki jo je pripravil chef Marko Gorela. Nato so sledile Trebnje, graščina Mala Loka, v kateri je brbončice razvajal Boštjan Rakar iz restavracije Rakar,« našteva njune prve kulinarične podvige. »Lani poleti sva se povezali še z Regionalno razvojno agencijo Zeleni Kras in nastala je serija treh Skrivnih večerij, namenjenih promociji skritih biserov Notranjske in Krasa. Sodelujeva s turističnimi organizacijami, z agencijo Liberty, poskušava se vklapljati v turistično ponudbo, dogovarjava se z Visit Ljubljana. Ivo Tomšič je npr. tako za skupino nizozemskih tour operaterjev pripravil ljubljanski žabarski meni v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta z domiselno poimenovanimi jedmi – frogonese (bolognese iz žabjih krakov), letečimi žganci in figo v žepu – in gostje so bili res navdušeni. Pred tujci imaš namreč pogosto malce treme. Saj zaupaš slovenski kulinariki in vinu, a ne veš, koliko so odprti za presenečenja. A na splošno se je izkazalo, da sta turizem in kulinarika dobra kombinacija, s tem pa lahko tudi na malo drugačen način pokažeš, kaj vse se skriva pri nas in da Slovenija niso le Ljubljana, Bled, Lipica in Postojnska jama, ampak imamo tudi druge zanimive in lepe skrite kotičke, vredne obiska. Take so npr. ruševine gradu Haasberg in jama Škratovka, za katero skrbi društvo domačinov in kjer smo imeli večerjo v nekdanji grajski štali. Za najine goste je tam spet kuhal Bine Volčič, poleg njega pa so obiskovalce sprejeli tudi koze, osel in simpatičen jagenjček na vrvici, ki ga imajo namesto psa,« hudomušno obuja spomine. »Tudi večerje za skupino francoskih sladokuscev v studiu Rashushka ne gre pozabiti, kjer sta presenečala Luka Nagode in Simon Pirš iz Lude. Navdušenih gostov smo navajeni, a stoječih ovacij pač ne doživiš pogosto,« doda Melinda. V Parku vojaške zgodovine Pivka pa so postavili mize v dvorano, posvečeno slovenski osamosvojitvi, goste je po muzeju osebno vodil direktor, mag. Janko Boštjančič, sedli so lahko v podmornico, preizkusili simulator letenja in jedli med tanki.

Bine Volčič je sprejemal goste v nekdanji grajski štali gradu Haasberg.
Foto: Marko Delbello Ocepek

Ključno je posebno vzdušje

Da gre res za posrečena in edinstvena kulinarična presenečenja, priča tudi, da so bile vse Skrivne večerje doslej razprodane. Običajno je na voljo 30 do 40 prostih mest, odvisno od prostora, pogosto jih zaseda nekaj stalnih gostov, gurmanov iz vse Slovenije. »Kolikor sva do sedaj spoznali, je gostom skupno predvsem to, da so večinoma dobri poznavalci kulinarike in vina, svetovljani, ki cenijo izvirnost in radi sklepajo nova poznanstva. Na Skrivni večerji namreč ni sedežnega reda, in če prostor dopušča, postavimo eno dolgo mizo, za katero posedemo goste in s tem odpremo prostor za povezovanje. Mreženje je namreč danes zelo dobrodošlo in veseli naju, da še nisva videli gosta, ki bi med dogodkom brkljal po telefonu in se posvečal ‘zunanjemu’ svetu. Bolj kot hrana sta namreč pomembna vzdušje in nepričakovanost,« dodajata.

Jedi so vedno tudi domiselno postrežene – takole v Pivki
Foto: David Lotrič Banovič

Piko na i pa dodajo tudi domiselno zasnovani jedilniki, za katerimi stoji oblikovalec Sašo Dornik. »Jedilni list je vedno drugačen, oblikovan za vsako večerjo posebej. Na lanski valentinovi z Almo Rekić je bil npr. v obliki origamija in gostje so si morali sestaviti srček iz njega. Tudi to je namreč zabavni del presenečenja, a katerim se poigramo,« pove Andreja, ki obljublja, da bo naslednja Skrivna večerja, če bo le situacija dovoljevala, še pred poletjem. Več informacij o njej pa bosta objavili na spletni strani.

 

Mateja Blažič Zemljič

 

PUSTI SPOROČILO