Kako ohranjati ravnovesje med obiskom in skrbjo za naravo?

Rezultati raziskave Turistični obisk biosfernega območja Julijske Alpe

0
234

Triglavski narodni park (TNP) je lani izvedel raziskavo Turistični obisk biosfernega območja Julijske Alpe, najobsežnejšo takšno raziskavo doslej. Namen tega projekta, ki ga je TNP izvedel v okviru programa Unesco MAB – Človek in biosfera, je bil podati smernice za nadaljnje spremljanje obiska na območju Julijskih Alp in učinkovito načrtovanje parkovne infrastrukture ter drugih ukrepov, ki bodo pripomogli k doseganju varstvenih in razvojnih ciljev, skladnih z Načrtom upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016–2025.

Turisti ustvarijo skoraj polovico vseh prenočitev v osrednjih poletih mesecih; v Bohinju, denimo, ustvarijo od junija do septembra kar 60 odstotkov vseh prenočitev.
Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info

Julijske Alpe so med najprivlačnejšimi in najbolj obiskanimi območji v Sloveniji (s približno petinskim deležem vseh prihodov in prenočitev turistov v Sloveniji), edinstvenost območja pa je prepoznala tudi Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – Unesco. Njen pariški urad je leta 2003 sprejel sklep o vključitvi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB, s čimer so prve postale del svetovne mreže vzorčnih regij trajnostnega razvoja.

Trajnostni razvoj je tudi ključno izhodišče Razvojnega načrta biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije, ki ga je pripravil TNP v sodelovanju s ključnimi pristojnimi za razvoj turizma na območju Julijskih Alp, potrdili pa so ga tudi župani vključenih občin (Bleda, Bohinja, Bovca, Gorij, Jesenic, Kranjske Gore, Kobarida, Radovljice, Tolmina in Žirovnice). Na podlagi tega dokumenta in Načrta upravljanja TNP 2016–2025 se že izvajajo različni projekti in pripravljajo novi s področij ohranjanja narave in kulturne dediščine, spodbujanja trajnostne mobilnosti, razvoja t. i. zelenih proizvodov in razvoja lokalnega gospodarstva. Med aktivnostmi za doseganje varstvenih ciljev zavarovanega območja in razvoja trajnostnega turizma je tudi sistematično spremljanje stanja, posegov in dejavnosti na območju Julijskih Alp.

Lepa pokrajina, mir, uživanje v naravi

Osrednji namen raziskave Turistični obisk biosfernega območja Julijske Alpe je bil tako zbrati in analizirati  statistične podatke o obisku in kvalitativne podatke (vprašalnik o obiskovanju Triglavskega narodnega parka, ki ga je lani izpolnilo 1718 posameznikov, med njimi četrtina tujcev).

Anketa je pokazala, da obiskovalci v TNP najbolj cenijo lepo pokrajino, mir in možnost uživanja v naravi. Največ vprašanih (75 odstotkov) obišče območje zaradi vzpona na katerega od vrhov, malce manj zaradi obiska naravnih in kulturnih znamenitosti. Precej jih obišče park tudi zaradi kopanja in kolesarjenja. Polovica vprašanih meni, da je varstveni režim v TNP primeren, petina, da je premalo strog, za deset odstotkov vprašanih pa je režim prestrog. Večina anketiranih je že obiskala vsaj eno od informacijskih točk v TNP, z obiskom in podanimi informacijami so bili pretežno zadovoljni, predlagajo pa izboljšanje infrastrukture za obiskovalce na terenu in več digitalnih informacij o parku.

Obiskovalci naklonjeni okolju prijaznim oblikam prevoza

Obiskovalci so pripravljeni spremeniti navade obiskovanja območja Julijskih Alp in se namesto z osebnim vozilom peljati z javnim prevozom ali kolesom.
Foto: Mateja Gruden

Anketa je tudi pokazala, da so obiskovalci parka naklonjeni uporabi javnega prevoza v njem oziroma da bi bili pripravljeni obiskovati park z javnim prevozom ali kolesom namesto z avtomobilom. Za obisk, na primer, Bohinjskega jezera, doline Vrat ali Pokljuke je večina vprašanih pripravljena uporabiti nizkocenovni ali brezplačni javni prevoz.

Turizem Bohinj, Občina Kobarid, CTRP Kranj, ZRC SAZU, Posoški razvojni center in Triglavski narodni park so že sodelovali pri projektu za celovito uvajanje okolju prijazne mobilnosti v TNP. Ključni namen tega projekta je bil zmanjšati obremenjenost narave z avtomobilskim obiskom na območjih naravnih vrednot, še zlasti Bohinjskega jezera in planine Kuhinja, z različnimi oblikami mehke mobilnosti (pohodništvo in kolesarjenje, javni potniški promet) ter s povečanjem razumevanja obiskovalcev o vplivu motornega prometa na naravo. Tako bo mogoče zagotavljati ohranjenost narave, izboljšati njeno dostopnost in povečati privlačnost doživetij v parku za obiskovalce in domačine.

Rezultati projekta so: nadgraditev šestih parkirišč v bližini Bohinjskega jezera z novimi parkomati in zapornicama, kar bo omogočilo uporabo Sistema inteligentnega prometa (ITS) za usmerjanje avtomobilskega prometa in parkiranja ter informiranje glede obiskovanja in doživljanja območja Bohinjskega jezera z mehko mobilnostjo; vzpostavitev dveh točk z infrastrukturo in opremo za izposojo in vračilo koles ter nakup štirinajstih koles za obiskovanje in doživljanje narave; ureditev parkirišča za 60 avtomobilov s prostorom za obračanje javnih in zasebnih avtobusov pod planino Kuhinja; vzpostavitev info točke o pomenu trajnostne mobilnosti za ohranjanje narave na območju naravne vrednote Bohinjsko jezero v prostorih Informacijskega središča TNP v Stari Fužini; pilotna izvedba turističnih paketov z optimalnim kombiniranjem različnih oblik javnega prometa (avtobus, Bohinjska železnica, avtovlak) z obstoječimi ali v projektu vzpostavljenimi možnostmi mehke mobilnosti za sonaravno obiskovanje Bohinjskega jezera in Zgornjega Posočja; nadgraditev turističnih programov interpretacije in doživljanja narave na območju vseh vključenih naravnih vrednot z mehkimi oblikami mobilnosti; izvedba raziskave o optimalni vpeljavi trajnostne mobilnosti na območjih izbranih naravnih vrednot in priprava komunikacijskega načrta za njeno izvedbo.

Nadaljnji razvoj turističnega obiska v TNP tako ne gre v smeri prepovedi, temveč predvsem informiranja, izobraževanja in ustreznega usmerjanja obiskovalcev, sta na predstavitvi raziskave Turistični obisk biosfernega območja Julijske Alpe na sejmu turizma Natour Alpe-Adria v Ljubljani v začetku februarja poudarila Majda Odar iz Triglavskega narodnega parka in Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Bohinjska kolesarska pot
Foto: Mojca Odar/Turizem Bohinj/www.slovenia.info

Obisk je preveč sezonski

V raziskavo so zajeli tudi obisk območja Julijskih Alp v najbolj obremenjenih, poletnih mesecih (junij–september) lanskega leta. Našteli so nekaj več kot 574.000 turističnih prihodov in dobrih 1,4 milijona prenočitev. Za to območje je na splošno značilno, da so obiski močno omejeni na eno samo sezono: turisti ustvarijo skoraj polovico vseh prenočitev v dveh osrednjih poletih mesecih.

Preverjali so tudi prenočevanje v planinskih kočah v TNP: v poletnih mesecih so v njih našteli nekaj več kot 60.000 prenočitev, od tega dobro polovico v sedmih kočah v Triglavskem pogorju. Zbrali so tudi skupno število obiskovalcev na lokacijah, kjer jih lahko sistematično štejejo (vstopnina, plačljiva cesta, kabinska žičnica). Skupno število obiskovalcev naravnih in kulturnih vrednot v TNP, za katere je treba plačati vstopnino (Korita Mostnice, Tolminska korita, Spominska cerkev sv. Duha na Javorci, slap Savica in soteska Vintgar), je bilo od junija do septembra nekaj več kot 300.000. Zelo veliko pa je tudi dnevnih obiskovalcev (pohodnikov in drugih izletnikov), ki v to statistiko niso zajeti.

TNP (www.tnp.si; rubrika Obveščamo), M. G.

Ključni izzivi za nadaljnji (turistični) razvoj območja Julijskih Alp: dejstvo, da gre za zavarovano območje z omejitvami; doseganje prednostnih ciljev zavarovanega območja (ohranjanje biodiverzitete, varovanje rastlinskih in živalskih vrst), kljubovanje demografski stagnaciji območja Julijskih Alp; povečevanje dodane vrednosti v turizmu; zmanjševanje izrazite sezonskosti; zmanjšanje zaostanka pri upravljanju prometa (spodbujanje trajnostne mobilnosti).
Med dolgoročnimi cilji za nadaljnji razvoj območja Julijskih Alp je akcijski načrt usmerjanja obiska na območju TNP – z oblikovanjem ukrepov, povezanih z varovanjem narave in ohranjanjem kulturne dediščine, ki bi bilo skupno delo vseh, ki so vključeni v razvoj turizma na obravnavanem območju.

 

PUSTI SPOROČILO