Prostovoljske dejavnosti so lepilo družbe

Miha Genorio, Zavod Prijetno domače

0
177

»Mehka valovita pokrajina, ki vabi s slikovitimi stranskimi dolinami, reko Krko in manjšimi vodnimi tokovi in polji ter veliko raznolikostjo poraščenih gričev, ki so ravno prav visoki za krajše ali daljše, a nikoli prezahtevne pohode v naravo,« je o občini Ivančna Gorica na spletni strani njenega Zavoda Prijetno domače zapisal dr. Mihael Glavan. A ni zgolj narava tista, ki očara; tod je najstarejši samostan na zdajšnjem slovenskem ozemlju, v Stični, tod je rojstna hiša prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča, na Muljavi, tod je srednjeveška Višnja Gora s svojstveno posebnostjo, polžem, priklenjenim na zlato verigo, od tod izhaja prvi trgovec s čebelami na območju tedanje Kranjske, zato ga imenujejo tudi »dom kranjske sivke«.

Miha Genorio Foto: osebni arhiv M. G.

Razlogov za razvoj turizma na območju zdajšnje občine Ivančna Gorica je bilo že od nekdaj precej, razmišlja Miha Genorio, direktor Zavoda Prijetno domače. Omenili smo zgolj njegove najvidnejše zanimivosti; teh je v vseh dvanajstih krajih v občini, ki se povezujejo v blagovno znamko Prijetno domače (Ambrus, Dob, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače, Stična, Šentvid, Višnja Gora, Temenica in Zagradec), kajpak (še) več. Tako je občina leta 2014 ustanovila Zavod Prijetno domače, ki je prevzel ključno vlogo v razvoju turizma na tem območju.

Izjemen pomen prostovoljstva

V stiškem samostanu sta tudi Muzej krščanstva na Slovenskem in zeliščna lekarna patra Simona Ašiča
Foto: arhiv Zavoda Prijetno domače

A že prej je bila turistična dejavnost v občini precej živahna, razlaga Miha Genorio: »Naravne danosti in kulturno-zgodovinske zanimivosti (še zlasti stiški samostan, ki je privabljal najstarejše turiste – romarje) so že dolgo tega spodbudile tukajšnja društva in podjetne domačine k razvoju turistične ponudbe. V občini je bilo že pred ustanovitvijo Zavoda več organizacij, ki so se ukvarjale s turizmom (in se še vedno ukvarjajo, op. p.). Občinska turistična zveza Ivančna Gorica združuje dvanajst društev, ki so za razvoj turizma na našem območju izjemno pomembna. Opazovali smo, kako so ponekod razvoj turizma povsem odmaknili od društvene dejavnosti; pri nas tega nismo hoteli. Prostovoljstvo ima seveda določen doseg, je pa izjemno pomembno. Tudi Zveza kulturnih društev je bila vedno pomemben dejavnik pri prizadevanjih za razvoj turizma; do ustanovitve Zavoda je, recimo, upravljala Jurčičevo domačijo. In tudi občina je vselej podpirala razvoj turizma.«

Jurčičev literarni opus je zanimiv še zlasti za Slovence, za tuje turiste manj, razlaga Miha Genorio. »Je pa Javni zavod RS za kulturne dejavnosti izpeljal lep projekt: prevode Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori v več evropskih jezikov. Tako lahko košček njegove literarne zapuščine predajamo tudi obiskovalcem iz tujine.« Foto: Borut Lampret

To so bile ključne organizacije, ki so skrbele za razvoj turizma v občini pred ustanovitvijo Zavoda, še vedno pa igrajo pri njem veliko vlogo. Nepogrešljive so tudi druge, kot so, denimo, planinska društva, saj je občina priljubljena pohodniška destinacija – tudi na ravni prireditev; v začetku letošnjega marca je bil tako, na primer, že 25. Pohod po Jurčičevi poti, eden najbolj znanih pohodov v Sloveniji. V začetku maja (od 4. do 6.) bo tridnevni pohod po krožni turistični poti Prijetno domače, na katerem pohodniki obiščejo vseh dvanajst krajev v občini. Pa tudi na splošno so društva izjemno pomembna za turistični utrip občine, poudarja Miha Genorio.

»V vsakem okolju je nekaj ali nekdo gibalo družbenega življenja v kraju; in skoraj vedno so to društva. Kar na navsezadnje tudi povezuje kot turistično destinacijo,« razlaga sogovornik, ki ob tem dodaja, da je prostovoljska dejavnost v občini zelo razvita.

»V koledarju prireditev, ki ga izdamo v začetku leta, je okoli 170 dogodkov; med letom dodamo nove. In veliko večino prireditev organizirajo različna društva. Pa ne samo na lokalni ravni, temveč tudi na regionalni in državni. Poleg tega društva povezujejo različne generacije. Prostovoljstvo je lepilo naše družbe,« razmišlja Miha Genorio.

Turizem (lahko) lepša tudi življenje prebivalcev

Ali meni, da lahko turizem lepša tudi življenje prebivalcev? »Zagotovo. Seveda ne množični turizem, ki ga pri nas niti ne zmoremo; no, zdaj je turistov še premalo, zato se tudi tesneje povezujemo z Ljubljano, ki je čedalje bolj obiskana. Turizem lahko ima na okolje zelo pozitiven vpliv. Spodbuja povezovanje, ne le v občini, ampak tudi širše, saj turista meje ne zanimajo. Zagotavlja boljšo infrastrukturo, bolj urejen kraj – navsezadnje so bila turistična društva nekoč olepševalna in to vlogo ohranjajo tudi v zdajšnjih časih. Tudi zaradi turizma so kraji lepši, nekoč propadajoče stavbe prenovljene. Ljudje se tega zavedajo, sicer se ne bi toliko povezovali v prizadevanjih za lepši in živahnejši kraj. In navsezadnje tudi vsi radi pokažemo, kaj lepega premoremo!« se nasmehne Miha Genorio. In sklene: »Poleg tega premorejo tukajšnji ljudje prvinsko gostoljubnost. Včasih je to že težava, ker bi obiskovalce najraje pogostili zastonj!«

Mateja Gruden

V razvoj turizma v občini Ivančna Gorica se je nehote vključil tudi POP TV: z nadaljevanko Reka ljubezni, ki se »dogaja v idilični dolenjski vasi Krka, ki jo obkrožajo zelena reka in čisti izviri«, kot so zapisali na svoji spletni strani. »Posnetki pokrajine so res vrhunski – lepo je videti domače okolje z drugimi očmi,« se nasmehne Miha Genorio. »Obiskovalci so začeli zahajati sem lansko pomlad in spraševali domačine o lokacijah snemanja.« Da ne bi hodili preveč poljubno in sčasoma vznejevoljili domačine, so pripravili pot po lokacijah snemanja Reke ljubezni. »Z razgledom ljubezni, mostom ljubezni, točko za poljubljanje … To je res luštna stvar. V prostorih TD Krka si želimo urediti še začetno točko ogledov, zgodbo pa zapeljati tako, da bo zanimiva tudi potem, ko nadaljevanke ne bo več na televizijskih zaslonih.« Sicer pa je to območje zanimivo tudi zaradi izvira reke Krke in jame ob njem, poleti pa zaradi možnosti za veslanje po Krki.
Veliko ime kranjskega čebelarstva: Emil Rotschütz ‎
Emil Rotschütz (1836–1909), ki se je preselil na tedanje Kranjsko iz Nemčije in na območju zdajšnje občine Ivančna Gora kupil graščino Podsmreka, kjer je tudi preminil, je bil eden najpomembnejših evropskih čebelarskih strokovnjakov svojega časa. Bil je čebelar, izjemen trgovec in izobraženec, ki ima velike zasluge za prepoznavnost in razširjenost naše kranjske sivke. Imel je več kot tisoč panjev, čebele in čebelarsko opremo pa je prodajal po vsem svetu. Napisal je veliko člankov in knjig. Številni čebelarji pri nas in po svetu so sledili njegovim naukom. Bil je med soustanovitelji prvega čebelarskega društva pri nas, veliko zaslug pa ima za izid prvega slovenskega čebelarskega časopisa Slovenska čebela. Veliko zaslug ima tudi za to, da je kranjska čebela zapisana v zoološko sistematiko medonosnih čebel.

PUSTI SPOROČILO