Polhograjska medena zgodba

Hiša medu Božnar

0
72

V Hiši medu Božnar, ob vznožju gore Sv. Lovrenca v Polhovem Gradcu, že domala tri desetletja pridelujejo slovenski med in medene izdelke. Kar se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začelo kot potreba za obstoj na trgu, se je sčasoma razvilo v izjemno pester nabor najrazličnejših izdelkov: čistega medu, medu z dodatki, medenim pecivom, čokolado, kozmetiko …, Hiša medu Božnar pa se je uveljavila kot eden najbolj znanih pridelovalcev medu in medenih izdelkov v Sloveniji.

Malči Božnar

»Ko smo leta 1990 odprli podjetje Čebelarstvo Božnar, smo sprva ponujali samo med z matičnim mlečkom in cvetnim prahom,« pripoveduje Malči Božnar, ki je podjetje odprla leta 1990 – po tem, ko je bilo odločeno, da se v Polhovem Gradcu zapre čebelarska zadruga, kjer je bila zaposlena slabo desetletje. Tako je, s preostalimi zaposlenimi, stopila na pot, na kateri so se z leti prekalili v cenjene pridelovalce slovenskega medu in medenih izdelkov.

Medene zamisli

Sprva so svoje izdelke prodajali večinoma v republike nekdanje Jugoslavije, po njenem razpadu pa so se morali podvizati z novimi zamislimi, če so želeli preživeti, razlaga sogovornica. Poleg novih izdelkov (čistega medu, medu z dodatki, kozmetike …) so se odločili tudi za samosvojo embalažo, šesterokotni kozarec, izdelke je bilo mogoče kupiti tudi v manjših količinah, kar je bila po njenih besedah v tistih časih v Sloveniji novost.

»Imeli smo srečo, da smo si že kmalu po odprtju zagotovili krog kupcev, ki so nam zaupali in so pokušali naše nove izdelke. Te smo ustvarjali iz različnih razlogov. Zaradi želja kupcev, denimo. Nekoč nam je nekdo potarnal, da se mu zdi med presladek, pa smo mu dodali višnjev sok. Zamešali smo kakavovo pasto in med, ki je bila všeč otrokom. Takšnih stvari tedaj še ni bilo na trgu. Zanesljivo pa ne bi imeli toliko različnih izdelkov, če ne bi v Polhovem Gradcu prirejali Dnevov medu; ti so vselej tematski in zanje je treba vsakič pripraviti kaj novega. Tako smo ustvarjali iz medu na temo Med je lahko darilo, Z medom na medene tedne, Okus po medu, Dotik medu, Medene pravljice, za katere smo izdelali karte Črni Peter – Spoznajmo čebeljo družino …, in tudi tako smo dopolnjevali nabor izdelkov. Čokolada, na primer, pa je bila zamisel sina Primoža, ki je prav tako zaposlen v podjetju. Tudi hči je v njem, skupaj nas je sedem. Pravljično število,« se nasmehne Malči Božnar.

Naj ti sekira pade v med

Pregled zdajšnje ponudbe Hiše medu Božnar razkrije različne vrste slovenskega čistega medu (cvetlični, gozdni, akacijev, hojev, ajdov); med iz drugih evropskih držav; med z dodatki: čokomed, s cimetom, višnjevim sokom, rumom, viljamovko, orehi in suhim sadjem; čebelje pridelke za zdravje (med z matičnim mlečkom in cvetnim prahom, propolisom, ameriškim slamnikom, cvetni prah …); čebelji vosek; medena darila (najbolj znana je večkrat nagrajena Sekira v medu, ki jo je porajal slovenski pregovor Naj ti sekira pade v med – in je padla, le da je ta iz čebeljega voska); kozmetiko, od krem za obraz do šamponov; čokolade; pa medenjake in likerje …

Deževje odplaknilo kostanjev med

Ko se »sprehajam« po njihovi ponudbi medu, opazim, da v njej ni kostanjevega, ki je sicer dokaj iskan. Kako to? »Ko je kostanj lani zacvetel, je deževje spralo njegove cvetove in pridelek je bil izjemno pičel,« je pojasnila Malči Božnar. »Podobno se utegne letos zgoditi z akacijo, ki je v zgodnji pomladi pozebla, vprašanje je tudi, kako bo s spomladanskim cvetličnim medom, ker je pozeblo tudi sadno drevje. Čeprav imamo v Sloveniji zelo velik krog čebelarjev, s katerimi sodelujemo, sem nam je že zgodilo, da smo morali po cvetlični in gozdni med na Hrvaško in v druge evropske države.« Bržkone imajo tudi v tujini znane partnerje? »Seveda. Takšne, ki imajo vse potrebne analize medu. Tak med pa je, jasno, tudi ustrezno označen, drugače kot slovenski.« V Sloveniji, dodaja, ni več mogoče dohajati potreb po medu samo s slovenskim in podobne razmere so tudi drugod po Evropi.

Dobrote Blagajeve dežele

Nekateri Božnarjevi izdelki so tudi del blagovne znamke Dobrote Blagajeve dežele, ki plete svojo zgodbo okoli najbolj znanega upravljavca Polhograjske graščine, priljubljenega grofa Riharda Ursinija Blagaja; ob tem je treba povedati, da je Hiša medu Božnar, ki ima svoje prostore v stavbi nekdanje čebelarske zadruge oziroma v Čebelarskem domu, zgolj streljaj od graščine in njenega parka, mimo nje pa vodi tudi tematska Blagajeva pot.

»Sredi osemdesetih smo v čebelarskem domu pripravili prvi dan odprtih vrat, Medeno nedeljo, ki je čez čas prerasla v Dneve medu; dotlej ni skorajda nihče v kraju vedel, da smo tukaj,« pripoveduje Malči Božnar. Lani so bili Dnevi medu že 25. zapovrstjo. Letos jih ne bo, saj so zdaj vsako drugo leto, bodo pa prihodnje leto, ko bodo tudi Blagajevi dnevi, ki jih je začela pred leti pripravljati Turistična zveza Dolomiti in na katerih se predstavljajo domači proizvajalci različnih dobrot. Ker bo leto 2018, skorajda morajo biti, saj je osmica tesno povezana z grofom Blagajem. »Leta 1808 je prišel v Polhov Gradec, leta 1858 je umrl, leta 1838 je postavil spomenik v čast obisku saškega kralja, ki je prišel v Polhov Gradec zaradi odkritja nove rastline, Blagajevega volčina, ki je bil leta 1898 zavarovan, skupaj s planiko.«

V Hiši medu Božnar imajo tudi svojo blagovno znamko – Grof Blagaj, po njem pa so poimenovali: Blagajevo moč, čokoladi z medom in suhimi figami ter z medom in suhimi slivami, Blagajevo luč, sveče iz čistega čebeljega voska, Blagajev kruh, medenjaka, in Blagajev napitek, jabolčni kis z medom.

Apiturizem?

Hiša medu Božnar je tudi vključena v prizadevanja matične občine Dobrova – Polhov Gradec za smelejši turistični razvoj območja. Poleg nekaterih njihovih izdelkov, ki so naprodaj kot turistični spominki, je hiša odprta za obiskovalce; najbolj zvesti in redni so sicer domači osnovnošolci, prihajajo pa tudi turisti, slovenski in tuji. Pri Božnarjevih veliko izvedo o čebelah in čebeljih pridelkih ter izdelkih, pokusijo najrazličnejše vrste medu in drugih medenih izdelkov, izdelajo lahko sveče iz voska, v hiši je prodajalnica z Božnarjevimi izdelki (ki so sicer naprodaj tudi v nekaterih slovenskih trgovinah). Malči Božnar pa je tudi lokalna turistična vodnica.

Foto: Pixabay

Glede na to, da so izdelki, ki so zdaj znani kot apiterapevtski: med z matičnim mlečkom in cvetnim prahom, še vedno nepogrešljiv del njihove ponudbe, in da je apiturizem v Sloveniji čedalje bolj priljubljen … Se morda spogledujejo z možnostjo, da bi svojo turistično zgodbo zapeljali tudi na področje masaž z medom, vdihovanja zraka iz čebeljega panja, terapij s čebeljimi piki in drugega, kar še ponuja apiturizem? »V svoji magistrski nalogi (Malči Božnar je sicer po izobrazbi živilska tehnologinja, op. p.) sem raziskovala, kako matični mleček in cvetni prah vplivata na povzročitelje različnih bolezni. V Nemčiji sem opravila tečaj apiterapije, Hiša medu Božnar je v sekciji za apiturizem pri Čebelarski zvezi Slovenije. Toda menim, da je treba imeti za izvajanje apiterapije zelo veliko znanja. Imam ga veliko, a vendarle – nisem zdravnica. Iz izkušenj, svojih in drugih ljudi, pa lahko povem, v katerih primerih so lahko določeni medeni izdelki odlični za zdravje,« sklene sogovornica.

Mateja Gruden

Med v špinačni juhi? V marinadi za svinjsko pečenko? V kavi? Seveda! Komur ustreza nežnejši okus medu, naj poseže po njegovih svetlejših odtenkih; temnejši imajo praviloma močnejši okus. Med dodajte kruhu, pecivu ali piškotom, če želite, da se bodo med peko zlato obarvali. Pa tudi zato, ker veže in zadržuje vlago, s čimer bodo živila dalj časa sveža. Seznam, za kaj vse je med uporaben v kuhinji, se zdi neskončen. Prav tako drugi seznami, ki poudarjajo njegovo uporabnost za zdravje, videz in tako naprej …. Nič čudnega, da je med veljal za hrano bogov!

PUSTI SPOROČILO