Pogovarjajmo se, povezujmo se, samo tako bomo uspešni

Janez Ribič, novi predsednik Štajerske turistične zveze

0
607

Štajerska turistična zveza (ŠTZ) ima novega predsednika: Janeza Ribiča, do prevzema funkcije podpredsednika zveze, nekdanjega dolgoletnega župana občine Duplek in poslanca državnega zbora. V vseh teh vlogah, pravi, si je prizadeval za »predstavitev naših krajev, mest in države Slovenije, predvsem pa tukajšnjih sposobnih in ustvarjalnih prebivalcev«. Prepričan je, da so člani turističnih društev in prebivalci na splošno najučinkovitejši ambasadorji turizma.

Foto: Mateja Gruden

Za uspešnejši turizem (na vseh ravneh) se je treba pogovarjati, se povezovati, si deliti izkušnje – premoščati zavist, poudarja Janez Ribič, ki je prevzel predsedovanje ŠTZ od prejšnjega dolgoletnega predsednika Jožeta Protnerja. Lani je dopolnil šestdeset let in je od nedavnega upokojen. Živi v Dupleku, v Mariboru pa imajo družinsko, prvo japonsko restavracijo v mestu, Miyabi. Je tudi solastnik družinskega podjetja za ekonomsko, davčno in finančno svetovanje.

In prav povezovanje bo v prihodnje ena ključnih nalog zveze: spodbujati društva, ki so vključena vanjo, k povezovanju in skupnemu delovanju ob podpori zveze. V ŠTZ je vključenih 62 turističnih društev iz 22 občin tega dela Štajerske. »Ena mojih nalog je, da se povežemo tudi z območji, ki še niso vključena vanjo; začeli smo z vključevanjem Medobčinske turistične zveze Slovenska Bistrica, turističnih društev s ptujskega in ormoškega območja – v želji po ustvarjanju skupne turistične blagovne znamke, iskanju skupnih turističnih proizvodov. Turistične poti se ne končujejo na mejah občin, te turista ne zanimajo, in razmejevanje je treba premagati. Si pa želimo spodbujati občine in TD v manjših občinah k predstavljanju svojih zanimivosti. Zdi se mi, da to že marsikje uspešno počnejo: imajo svoje promocijske programe, dogodke, si pa želim, da bi jih bilo še več, saj bi tudi tako privabili k nam več obiskovalcev. Vendar menim, da se turizem na območju, kjer deluje ŠTZ, zadnja leta dobro razvija.«

Z delom TD je že dolga leta tesno povezan

Z delom turističnih društev je Janez Ribič povezan že dolga leta. »Kot župan občine Duplek sem sodeloval s TD Vurberk in jim pomagal v okviru svojih zmožnosti. Tako že vrsto let prirejajo vseslovenski Vurberški festival z diatonično harmoniko, dvo- in večglasnim petjem, srečanje pevskih zborov Štajerska poje in druge aktivnosti. Dobro sem sodeloval s TD občine Duplek, ki se ukvarja predvsem s predstavljanjem turistične ponudbe na območju občine, z ocenjevanjem urejenosti okolja, hiš, vrtcev, šol …, najbolj urejena pa nagrajuje s priznanjem zlata sončnica.« V občini Duplek je tudi član drugih društev. Je ustanovitelj teniškega kluba, »če mi čas dopušča, pa se z veseljem udeležim tudi aktivnosti, ki jih pripravljajo dupleška lovska družina, Oldtajmer klub, Deda kafer klub Duplek (starodobniki), konjeniško društvo …«

Vlogo društev vidi predvsem v povezovanju ljudi in izobraževanju: od otrok in mladih v šolah do odraslih. »Ko sem sredi devetdesetih postal župan občine Duplek, sem, na primer, pripravil izobraževanje za vinogradnike. To se je razvilo v ocenjevanje vin, iskanje najboljših kletarjev, izbor vinske kraljice …, v kar so se vključevali številni  domačini. Zanesljivo je tudi vplivalo na boljšo prepoznavnost tukajšnjih vin,« razlaga sogovornik. Pomembno se mu zdi tudi povezovanje turističnih društev s podeželjem: kmetijami, kmetijskimi zadrugami – v želji po boljši promociji lokalne kulinarike. Pa kajpak prizadevanje društev za urejeno okolje. S tega vidika, razmišlja, ni veliko občin, o čemer mnogi menijo, da povzroča preveliko razdrobljenost države, nič napačno: »V majhnih skupnostih ljudem ni vseeno, v kakšnem okolju živijo in kakšno zapuščajo za seboj. Zato si prizadevajo za skupno dobro. Tako je okolje bolj urejeno, marsikje so zato zgledno urejene vinske, sadne, kolesarske in druge ceste teh znamenitosti.«

Prizadevanje za prijaznejšo zakonodajo

Ena ključnih ovir, ki otežujejo delo turističnim društvom (pa tudi razvoj turizma v Sloveniji na splošno), je po mnenju Janeza Ribiča prezapletena zakonodaja. Zato bo eno ključnih področij delovanja Štajerske turistične zveze v prihodnosti prizadevanje za poenostavitev predpisov, ki urejajo delovanje društev (na primer odprava davčnih blagajn). Na vprašanje, ali glede na svoje izkušnje poslanca državnega zbora (dva mandata) meni, da bo to resnično mogoče, odgovarja: »Menim, da se bo na zakonodajnem področju zagotovo nekaj spremenilo. Mora se spremeniti. Če bomo le še naprej vztrajali in nenehno opozarjali …«

Preostala področja, ki jim želi kot predsednik Štajerske turistične zveze namenjati največ pozornosti, je tudi pomoč pri delovanju in širitvi članstva ŠTZ (nadaljevanje in poglabljanje sodelovanja s turističnimi zavodi, še zlasti z Zavodom za turizem Maribor Pohorje, s katerim zveza že zdaj odlično sodeluje, društvi in zvezami, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi v želji po pridobivanju čim popolnejših informacij o pričakovanjih in priložnostih za širitev turistične ponudbe na območju ŠTZ). V programu zveze poudarja skrb za oblikovanje programa TZS in za skladnost programa ŠTZ s programom TZS; sodelovanje z javnimi kulturnimi zavodi v iskanju sinergijskih učinkov na področju razvoja turistične ponudbe, obogatene s kulturnimi programi; sodelovanje s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi zavodi s ciljem, da turistično ponudbo obogatijo s ponudbo kakovostne lokalno pridelane hrane, vina, sokov in polproizvodov; vključevanje mladih v osnovnih in srednjih šolah ter njihovih mentorjev v predstavljanje turističnih in drugih zanimivosti iz njihovega okolja ter motiviranje mladih za ustvarjalno vključevanje v društva in zveze; sodelovanje s TZS, Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor, sekcijo za gostinstvo in turizem, in Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Ribič še poudarja, da bo delo ŠTZ tudi spodbujanje in usmerjanje društev v nenehno skrb za čim uspešnejše predstavljanje naravnih in kulturnih danosti območja, s katerimi je mogoče privabiti turiste. Vlogo zveze pa vidi tudi v pomoči društvom pri prijavah na razpise in izobraževanju na področju finančno materialnega poslovanja.

Nikoli ne smemo biti (preveč) zadovoljni

Janez Ribič meni, da je reka Drava ena večjih še neizkoriščenih priložnosti štajerskega turizma.
Foto: Matej Vranič/arhiv STO

Meni, da bi bilo treba za povečanje števila turistov na območju, na katerem deluje ŠTZ, zagotoviti predvsem usklajeno delovanje vseh institucij, katerih dejavnost vpliva na kakovost turistične ponudbe. Skrbeti bo treba za izobraževanje, promocijo v tujini, urejeno infrastrukturo (letališče, ceste, železnica, reka Drava), poenostavitev zakonodaje (ustvarjanje prijaznega gospodarskega okolja, ki ga je treba razbremeniti prevelikih dajatev in birokratskih bremen) in tesno sodelovanje zaposlenih v občinski in državni upravi pri pridobivanju dovoljenj ter sodelovanju na razpisih za sofinanciranje turističnih projektov.

O turistični ponudbi dela Štajerske, kjer deluje ŠTZ, meni, da je iz leta v leto boljša, večja, pestrejša, kakovostnejša in jasneje nagovarja potencialne turiste; navsezadnje, dodaja, vse to dokazuje tudi čedalje večje število turistov. »Prispevek prostovoljnega dela članov turističnih društev pri tem ne sme biti spregledan. So samoiniciativni in si prizadevajo ustvariti boljše razmere za turizem in bivanje prebivalcev v naših krajih. Nikoli pa ne smemo biti zadovoljni, vedno si je treba prizadevati za boljšo ponudbo in obisk.«

Janez Ribič pravi, da je globoko zaveda, »da sta ugled naše domovine in skrb za njene naravne danosti in za ljudi, ki v njej živimo, temelj za uspešen in učinkovit razvoj turizma, ki je pomembna gospodarska panoga.« Pravi, da je bil že marsikje po svetu, »in nočem ponavljati rekla: Povsod je lepo, a doma je najlepše. Ampak tukaj je res najlepše! Imamo vse na dlani, a vse to moramo znati tudi ustrezno ponuditi. In to bo zahtevalo od nas še precej energije …«

Mateja Gruden

PUSTI SPOROČILO