Pod fontano zelenih kristalov se kuje turistično zlato Žalca

Turizem med rimsko zapuščino in Peklom

0
75

Žalec sredi spodnje Savinjske doline, blizu Celja, na polovici poti med Ljubljano in Mariborom, ni zgolj kraj, mimo katerega pelje avtocesta ali kjer veduta stavb in nova industrijska oaza nakazujeta živahen utrip mesta. Žalec je kraj sredi nasadov hmelja. Mesto z dediščino. Obdan s privlačnostmi je Žalec v svoji srčiki prava mega turistična celica. Velja se ustaviti v njem. Ali tja – iti.

Rimljani in nekropola

Rimska nekropola Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info

Pred več kot štiri tisoč leti, v bronasti dobi, je tod mimo vodila jantarska pot z Baltika v Italijo, dva tisoč let pozneje pa jo je nasledila rimska cesta, pomembna že zlasti zato, ker so ob njej živeli številni veljaki tedanje dobe. Njene sledi so še vidne in Šempeter v bližini Žalca oziroma njegovo izjemno aktivno turistično društvo bedi nad enim najpomembnejših arheoloških spomenikov v Sloveniji: rimsko nekropolo. Ta je veliko več kot staro grobišče, je eden lepših antičnih parkov v Evropi. Podarite si ogled prostora, kjer trenutek časa, ki opominja na minljivost in nas svojevrstno določa, poklanja oazo nenavadnega doživetja. Potem, ko so leta 1952 po naključju odkrili prve pomnike preteklosti, so odkopali več kot sto družinskih grobnic z izjemnimi reliefi.

Hmelj in zgodba o fontani

Fontana Zeleno zlato – edina fontana piva na svetu Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info

Fontana Zeleno zlato in Muzej hmeljarstva sta drugi prepoznavni motiv turizma v kraju, kjer tudi župan z največjim žarom pripoveduje, kako sestavljajo, promovirajo in tržijo turizem. Janko Kos je ponosen na vse, kar so tod postorili. Zagotovo so očarljive trške hiše v prenovljenem srcu mesta, ki pripovedujejo zgodbo hmeljarske dediščine. Nekoč, ko so hmelj obirali še ročno, se je konec avgusta v Žalec in njegovo okolico zgrnilo več kot 30.000 obiralcev iz socialno šibkejših okolij bližnjih držav. Hmelj se je obiral od zore do mraka in pri tem so se polnili 30-litrski leseni škafi, ki so zagotavljali balete (kovinske ali papirne); te so ob koncu zamenjali za denar. Ljudi so zamenjali stroji, hmelj pa je ostal in dobro začinil življenje Žalca.

Janko Kos izda zmagovalno formulo za izjemen turistični atribut: edino fontano piva na svetu, fontano Zeleno zlato, so zgradili s pomočjo sredstev Jackpota (200.000 evrov, ki jih je občina pridobila iz polletne vezave na loteriji pridobljenega denarja – glavnino so porabili za prenovo mestnega trga in drugih projektov), sredstvi donatorjev (podjetij in posameznikov v višini 200.000 evrov) ter 90.000 evri, ki jih je prispevala občina.

Fontana sredi mestnega parka je prostor, sestavljen iz dveh virov: vodnega, ki je posvečen vodi kot veliki prednosti in posebnosti Slovenije, in drugega, kjer iz šestih kovinskih stolpov priteka pivo. Šest različnih vrst. Doživetje barv in okusov za osem evrov zagotavlja ličen vrček po zasnovi Oskarja Kogoja.

V nekdanji sušilnici hmelja je urejen Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, pa nikar ne zapuščajte Žalca, ne da bi obiskali ta muzej.

Vodna zgodba okoli Žalca

Jama Pekel Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info

Sprehodi po številnih označenih poteh in kolesarjenje ob hmelju, travnikih in vodi. Nanje vabijo Bio park Nivo, ribnik Vrbje – del zaščitenega območja Natura 2000, Steska, Tajht, pa Savinja … In potem je tu tista posebna zaplata krasa, ki je zašla ob rob rodovitnih polj in se okrasila s potokom Ponikvica. Ta si potem, ko preteče skozi čas izklesano podzemno jamo, nadene ime Peklenščica.

Jami so ime nadeli predniki, ki so s strahospoštovanjem zrli v skalno žrelo, iz katerega se je takrat, ko je bila zunanja temperatura nižja od temperature v luknji, sukljal nerazložljivi dim. In skalna podoba peklenščka, ki podpira vhod (seveda z malce fantazije), je tej izjemno turistični privlačnosti dala ime. Stopite vanjo, ob potoku, ki se vije iz prostora v prostor, postojte ob najvišjem podzemnem slapu v Sloveniji in stopajte proti vrhu jame, ki ga zastirajo zavese stalaktitov in drugih kraških briljantov. Doživetje je veličastno in vprašaš se, zakaj poznaš le Postojnsko jamo in druge, ki jih po navadi omenjamo pri kraških posebnostih Slovenije.

Lavender Hill Eco Resort

Nastanitev sredi narave, užitki turizma. Lahko rečemo, da gre za košček narave, ki je kot krona na samotnem hribu, zastrtem z gozdom in zročim v zeleno morje travnikov, pašnikov in gozdičkov pod seboj. Les diha domačnost, varnost in bližino dobrih ljudi. Dejan Glavnik je zastavil svoj kraljevski breg za ljudi, ki potrebujejo odmik, zdravje in zgodbo narave.

Renata Picej

Žalec sta na svetovni zemljevid hmeljarstva in pivovarstva postavila hmeljar Janez Hausenbichler in prvi žalski pivovar Simon Kukec, ki je že v 19. stoletju zvaril močno in višje alkoholno pivo, ki mu takrat ni bilo para. Na poljih okoli graščine Novo Celje so v šestdesetih letih 19. stoletja začeli gojiti hmelj tako, kot so ga gojile južnonemške dežele Baden-Württemberg. To je začetek hmeljarstva pri nas. Potem so se hmeljska polja razpršila vsenaokrog. Zdaj je tod več kot 221 pridelovalcev hmelja. Slovenija ga več kot 90 odstotkov izvozi.

PUSTI SPOROČILO