Po najlepše razglede na Sočavsko panoramsko cesto

0
992
Pogled s panoramske ceste na Logarsko dolino Foto: arhiv Občine Solčava

Kdaj ste se nazadnje odpravili na Solčavsko, slovensko destinacijo odličnosti? Če je odtlej minilo že dalj časa (ali če morda sploh še niste bili tam), je začetek junija pravšnji čas za obisk. Kajti to je čas, ko visokogorske travnike, ki na Solčavskem padajo z vznožja gora proti dolini, barva pisano cvetje … Zato je zdaj tudi odličen čas za potep po Solčavski panoramski cesti, o kateri so avtorji turističnega vodnika The Slovenia Book, Top 100 Destinations zapisali: »Tudi za tiste, ki so raziskovali doline pod njo in so se že privadili veličastnim pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe nad njimi, so pogledi s panoramske ceste nekaj posebnega; in ne pretiravamo, če rečemo, da se na njej počutiš kakor na vrhu sveta.«

Potep z zgodbo – o pastirčku Krištofu in zmaju Lintverju

Panoramska cesta je dolga 37 kilometrov; začenja in končuje se v vasi Solčava. Je ena najlepših razglednih cest v Sloveniji, območje pa premore izjemno bogato kulturno in etnološko dediščino. Na cesti je urejenih dvajset točk oziroma postankov za obiskovalce z informativnimi in interpretacijskimi tablami, klopmi, ležalniki, mostički, zavetišči za kolesarje, skulpturami, igrali, razglednimi ploščadmi … Vse je narejeno na sonaraven način in z lokalnimi materiali.

Lintver Foto: Mateja Gruden

Rdeča nit doživetja pa je krovna zgodba panoramske ceste o pastirčku Krištofu, ki po nevihtni noči išče svoje ovce, in zmaju Lintverju, potomcu zmaja, ki je nekoč kraljeval v jezeru, kjer je zdaj Matkov kot. Oba pozdravita obiskovalca na vsaki od dvajsetih točk na cesti.

 

 

Bogata kulturno-zgodovinska in naravna dediščina

Znamenita solčavska veduta – cerkev v vasi Sveti Duh, v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.
Foto: arhiv Občine Solčava

Solčavsko je sicer znano po visokogorskih samooskrbnih kmetijah, ki pripovedujejo zgodbo o klenosti solčavskih ljudi. Ti so stoletja ohranjali svojo identiteto z močno zavezanostjo kulturi, ki se izkazuje skozi ohranjanje jezika, igranje na stara glasbila, plese, igre, ustno izročilo …, in s kulinaričnimi posebnostmi. Moč tradicije dokazuje tudi ohranjanje nekaterih avtohtonih pasem, denimo jezersko-solčavske ovce, in del (filcanje …) ter izdelkov, povezanih z njimi.

A preteklost Solčavskega , ki ga zaznamujejo tri vzporedne alpske doline: Logarska dolina in Matkov ter Robanov kot, sega še bistveno dlje v zgodovino. O tem pričajo najdbe orodja ledenodobnih lovcev izpred več kot 30.000 let in okostja jamskega medveda v Potočki zijalki, jami ob vznožju Karavank, v kateri so našli tudi najstarejšo šivanko na svetu. Spregledati ne smemo bogastva triasnega življenja na ozemlju Solčavskega. Paleontološki zaklad sestavljajo fosilne najdbe lilij, rib, rakov in morskih plazilcev. V Kamniško–Savinjskih Alpah so odkrili tudi domala celotno okostje skoraj poldrugi meter velikega pahiplevrozavra.

Narava pa je območje obdarila še z drugimi posebnostmi, kot so cenjeni solčavski gorski macesnov les, izvir kisle vode in stoletni logarski apnenec.

Cesto, s katere se odpira znameniti pogled na Logarsko dolino, je mogoče prehoditi ali jo prevoziti s kolesom, motorjem ali avtomobilom.

M. G.

PUSTI SPOROČILO