Od cvetočih češnjevih nasadov do bogate kulturno-zgodovinske zapuščine

Lokavec

0
328
Kjer koli v Lokavcu si, Čavna ne moreš spregledati. Foto: M. G.

Lokavec je največje naselje v občini Ajdovščina. Leži na severnem obrobju Vipavske doline na pobočju grebena Čavna; tako je priljubljeno izhodišče za vzpon na to kopasto pogorje, ki dominira nad vasjo.

Po zaselkih Lokavca Foto: M. G.

A komur Lokavec ni poznan, ta osupne, ko se sprehodi po seznamu (turističnih) zanimivostih v njem. Najbolj sistematično jih je mogoče raziskati na urejeni krožni pohodni poti po zaselkih Lokavca. Teh je šestnajst, vpeti so pobočji Čavna in Gore (skupno ime za vasi Predmeja, Otlica, Kovk in Gozd), Lokavec pa sestavljajo v razpotegnjeno vas s površino 13,7 kvadratnega kilometra. Skrajna zaselka, Kompari na zahodu in Gorenje na severovzhodu, sta med seboj oddaljena približno štiri kilometre. Pot je dolga od 15 do 20 kilometrov, označena je s stebrički in manjšimi pojasnjevalnimi tablami, na štirih točkah pa z večjimi, na katerih je mogoče prebrati o poti in zgodovini Lokavca. Na pot po njegovih zaselkih se navezujejo tudi nekatere druge pohodne poti na tem območju: stara Resljeva cesta na Trnovsko planoto, Gozdna učna pot ob Hublju (izviru istoimenske reke) …

Kar tri cerkve!

Novejšo lokavško cerkev, župnijsko, sv. Lovrenca, so zgradili leta 1935 po načrtih slovitega arhitekta Maksa Fabijanija. Foto: M. G.

Jedro Lokavca se je prvotno oblikovalo v zaselku Brith, kjer je tudi stara, zdaj prenovljena cerkev Marije Vnebovzete. Glavni oltar v prezbiteriju cerkve je delo Lokavčana Mihaela Kuše (Cusse) (1657–1699), cenjenega kiparja in kamnoseka. Novejšo lokavško cerkev, župnijsko, sv. Lovrenca, so zgradili leta 1935 po načrtih slovitega arhitekta Maksa Fabijanija, na območju arheoloških najdišč na Kovačevšu, visoko v pobočju Čavna, pa stoji še podružnična cerkev, posvečena sv. Urbanu, zavetniku vinogradnikov, iz 18. stoletja.

Z gradnjo cerkve sv. Lovrenca se je vaško jedro preselilo iz Britha. Območje ob cerkvi je središče dogajanja v vasi – tukaj je namreč dvorana Edmunda Čibeja (lokavškega učitelja in kronista, v zaselku Slokarji je tudi njegova rojstna hiša).

Bratje Bavčar in prvi poskus letenja na Slovenskem

Še je zanimivosti v Lokavcu … Tod je največji nasad češenj v Sloveniji, skupaj pa je toliko češnjevih dreves, da ima tako rekoč vsak Lokavčan svoje: okoli 1100!

Bogata kovaška tradicija Foto: M. G.

Na domačiji Kuševih brata Stanislav in Janez Černigoj ohranjata bogato kovaško tradicijo Lokavca. V njunem kovaškem muzeju si je mogoče ogledati razne kovane izdelke in prikaz kovanja v delavnici. Ob potoku Lokavšček je nekoč delovalo več mlinov, žag in fužin. Zdaj na to spominjajo le še Bavčarjeva fužina v bližini Broda oziroma Čohov ter žaga in mlin pri Slokarjih. V zaselku Slokarji se je od številnih žag, ki so delovale ob Lokavščku, ohranila le Graparjeva. V zaselku Čohi so v sredini 19. stoletja živeli bratje Bavčar, ki so v drugi polovici 19. stoletja po pričevanjih očividke opravili prvi poskus poleta na Slovenskem. Čeprav se njihova letalna naprava menda ni dvignila od tal, jih gre upravičeno šteti za pionirje slovenskega letalstva, so prepričani v Lokavcu. V vasi je tudi rojstna hiša Evgena Bavčarja, znanega fotografa. Lokavec je znan tudi po pritrkovalcih.

Batičeva hiša s črno kuhinjo

Črna kuhinja v Batičevi hiši Foto: M. G.

V zaselku Bitovi pa stoji bržkone največja znamenitost v Lokavcu: Batičeva hiša, katere »črna kuhinja« ima posebno muzejsko vrednost. Sestavljajo jo še vedno delujoče leseno ognjišče, krušna peč in napa. Poleg tega sta v hiši urejena bivalni in spalni prostor, kakršen je bil nekoč, s staro opremo, značilno za nekdanje tukajšnje domove. Stavba je še danes v lasti družine Batič, v prihodnosti pa jo nameravajo urediti v muzej lokavške bivalne kulture v preteklosti.

M. G.

PUSTI SPOROČILO