Nekoč je zadoščala ena fotografija, zdaj jih mora biti čim več

Luka Esenko o (turistični) fotografiji

0
325

Nekoč je v turizmu zadoščala ena odlična fotografija; zdaj, ko je te mogoče objavljati na različnih platformah, od tiskanih do (še zlasti) spletnih, in jih poljubno deliti v prostranem kibernetičnem prostoru, jih je treba zagotavljati čim več, če želimo biti opazni in prepoznavni, pravi Luka Esenko, znani slovenski pokrajinski in popotniški fotograf.

Luka Esenko Foto: osebni arhiv L. E.

Fotografija je že leta središče njegovega poklicnega dela: pripravlja potovanja s fotografskimi delavnicami za tuje obiskovalce, pretežno v Sloveniji, pa tudi v bližnji tujini, poleg tega je avtor aplikacije Snapp Guides, ki je v pomoč fotografom pri iskanju najlepših lokacij za fotografiranje v Sloveniji in drugod po svetu.

Fotografska potovanja v Sloveniji in bližnji tujini

Slovenija je fotografom prijazna destinacija. Je zelo raznolika, v njej vsakdo najde motiv, ki ga pritegne.
Foto: Coppo di Marco Coppo/www.slovenia.info

S fotografskimi potovanji je začel leta 2009. »Zanimanje zanje je iz leta v leto večje, tako da pri njihovi pripravi in izvedbi že sodelujem tudi z drugimi fotografi, poleg tega imamo v ponudbi čedalje več destinacij. Gostje, ki se vračajo, ne morejo nenehno potovati samo po Sloveniji, zato smo se specializirali še za države nekdanje Jugoslavije in severno Italijo z Dolomiti ter Avstrijo. Zdaj imam od osem do deset takšnih potovanj na leto; večinoma trajajo kak teden, včasih tudi dlje, so pa za manjše skupine,« pripoveduje Luka Esenko.

Poleg fotografskih delavnic potovanja vključujejo tudi prenočitve in druga doživetja v destinaciji. Namenjena so tujcem, so v angleškem jeziku, se jih pa udeležuje največ Američanov, je povedal sogovornik. »Najtrši oreh je bil privabiti ljudi v Slovenijo. Na srečo sem se tega lotil razmeroma zgodaj; zdaj je trg že precej zasičen s sorodnimi ponudbami.«

V Sloveniji ima delavnice večinoma na Gorenjskem, včasih vključi še nekatere druge destinacije, recimo Piran, Prlekijo in Slovenske gorice s slikovitimi vinogradi, ter Notranjsko s Cerkniškim jezerom. »Slovenija je fotografom izjemno prijazna destinacija. Je zelo raznolika, v njej vsakdo najde motiv, ki ga pritegne. Poleg tega se lahko, če je nekje recimo dež, umaknemo drugam, ne da bi za to porabili preveč časa,« razlaga sogovornik.

Znanje o (dobri) fotografiji čedalje boljše

Luka Esenko opaža, da je znanje o fotografiji čedalje boljše. »Odkar smo prešli na digitalno fotografijo, se je hitreje učijo. Zdaj imaš takoj povratno informacijo o posnetku, ki si ga naredil. Tako fotografija zanima več ljudi, standardi so se zvišali in ljudje bolje vedo, kaj je dobra fotografija.«

Osnova zanjo je sicer tehnično znanje: »Z njim veš, kaj lahko ustvariš, lahko eksperimentiraš. Izjemno pomemben je motiv – nekaj, kar te pritegne, to, da ujameš v objektiv neko čustvo, občutek, ki bo prevzel tudi tiste, ki si bodo fotografijo ogledali. Za to pa ni recepta. Fotografovo delo je, da to najde oziroma ujame.«

Aplikacija za iskanje najlepših fotografskih lokacij

Najbolj priljubljena vodnika Snapp Guides za Slovenijo sta Ljubljana ter Blejsko in Bohinjsko jezero
Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info

Luka Esenko je tudi avtor aplikacije Snapp Guides, ki je fotografom v pomoč pri iskanju najlepših lokacij za fotografiranje. »S to aplikacijo smo na trgu že skoraj dve leti. Namenjena je tistim, ki jim je fotografija osrednji cilj potovanja in si želijo na njem najti lokacije za fotografiranje. Tako smo pripravili vodnike po različnih destinacijah v Sloveniji in tujini s ključnimi informacijami zanje: točke za fotografiranje, kdaj fotografirati, kako priti tja … V ekipi nas je že več kot štirideset fotografov, ki fotografiramo v različnih delih sveta. Pravkar sem se vrnil iz Benetk, saj pripravljam vodnik zanje.«

Zamisel za aplikacijo se mu je porodila zaradi potovanj oziroma delavnic, ki jih pripravlja: »To so razmeroma draga potovanja in razmišljal sem, kako seznaniti z zanimivimi lokacijami tudi tiste, ki si jih ne morejo privoščiti. Da imajo pri sebi (v telefonu) nekaj uporabnega, ko gredo fotografirat.«

Najbolj priljubljena vodnika za Slovenijo sta Ljubljana ter Blejsko in Bohinjsko jezero z nekaterimi znanimi turističnimi lokacijami, pa tudi takšnimi, ki jih ni na turističnih zemljevidih.

Mi vam povemo za lokacijo, vi delite fotografije

»Najlepše točke za fotografiranje« so marsikje že prepoznane tudi na ravni destinacij: bodisi jih uredijo, kot na primer ob Blejskem jezeru, kjer so postavili veliko srce, bodisi svojim gostom predlagajo, kam naj se odpravijo fotografirat – zagotovo tudi z obetom, da bodo turisti delili posnetke na družbenih omrežjih …

»Takšne lokacije so bile vselej priljubljene, z deljenjem na družbenih omrežjih so seveda še bolj. In pametne destinacije znajo to izkoristiti. Srce na Bledu je dober primer, pa tudi drugod po svetu opažam urejene točke za fotografiranje; to je postalo z deljenjem na družbenih omrežjih, kot je, recimo, Instagram, še toliko zanimivejše. Sicer je z Instagramom tako: njegovi uporabniki so precej odzivni, po drugi strani pa tudi precej površni, tako da imaš le delček sekunde, da jih pritegneš. Na njem moraš objavljati fotografije zelo preudarno, če si želiš, da bodo res pritegnile pozornost.«

Kaj najbolj pritegne pozornost?

Blejsko jezero smo v Sloveniji videli že tolikokrat, da se nam zdi, da ga je že preveč; ampak to je samo neznaten odstotek vseh, ki ga morajo videti. Foto: Luka Esenko

Na kaj pa mora biti nekdo, ki promovira neko destinacijo, ponudbo …, pri objavljanju fotografij še zlasti pozoren, da z njimi pritegne naslovnika?

»Izjemno pomembna je kakovost fotografije; ljudje že vedo, kaj je odlična fotografija in kaj le bežen posnetek. Največ odziva pa bo verjetno imelo nekaj, kar je novo, nepričakovano, presenetljivo; motiv, ki si ga videl že velikokrat, bo imel manjši učinek kot nekaj svežega, pri čemer ni nujno, da iščemo nove destinacije – le pogled nanje oziroma v njih mora biti drugačen od že videnih,« razlaga sogovornik.

»Za fotografa je to kar izziv, ampak saj si ga želiš, tako si bolj motiviran. Po drugi strani pa: Blejsko jezero, na primer, smo v Sloveniji videli že tolikokrat, da se nam zdi, da ga je že preveč; ampak to je samo neznaten odstotek vseh, ki ga morajo videti. Na ameriškem trgu, s katerim največ delam, je tako malo ljudi, ki vedo, da Blejsko jezero sploh obstaja. Zato bi rekel, da ga je treba fotografirati in objavljati še in še!«

Več fotografij objavljaš, bolj si opazen

Fotografija je bila v turizmu vselej izjemno pomembna, a v zadnjih letih se zdi, da je še bolj?

»Spremenilo se je še zlasti to, da je nekoč zadoščala ena dobra fotografija, zdaj pa z eno ne moreš doseči nič. Zdajšnja promocija je precej bolj kompleksna, vključuje več različnih medijev, na katerih lahko objavljaš fotografije, pa tudi turiste, ki jih delijo. Več fotografij objavljaš, bolj si opazen.«

Destinacije bi se tega morale zavedati in imeti ljudi, ki bi se ukvarjali samo s tem, poudarja Luka Esenko. »Kot dober primer bi poudaril Turizem Ljubljana, ki na tem področju res dobro dela – od odlične spletne predstavitve do Instagramovih kampanj, prisotni so na Facebooku, Twitterju, ažurni so in se angažirajo v komunikaciji z obiskovalci. Potem pa imamo destinacije, ki so čisto tiho, pa ne bi smele biti. Kot je recimo Bled. Pa imajo tak adut v rokah!«

Včasih fotografski aparat ostane v nahrbtniku

Luka Esenko je bil sprva ljubiteljski fotograf, ki je začel fotografirati zaradi potovanj – na potovanjih. »Na njih se vsi prelevimo v fotografe. In potem sem se učil …«

Kakšno pa je sicer življenje fotografa? Iskanje najustreznejših lokacij, prave svetlobe, lepih motivov … verjetno ni tako romantično, kot je potem sama fotografija?

»Rad sem na prostem, tako da mi je to všeč. Je pa v ozadju dobre fotografije precej ’nevidnega’ dela: načrtovanje, kam in kdaj, preverjanje razmer: bo lepo, megleno, oblačno, vetrovno, mrzlo? Včasih hodim na lokacijo tudi več ur in po temi … Ko se že dalj časa ukvarjaš s tem, postaneš izbirčnejši in iščeš idealne razmere, tako da je izkoristek na koncu v povprečju deset- do 15-odstoten. Pogosto se vrnem iz hribov, ne da bi vzel fotografski aparat iz nahrbtnika, pa mi ni žal, saj je bilo kljub temu lepo.«

Zamujena ali močnejša doživetja?

V času, ko je fotografiranje, še zlasti s pametnimi telefoni, pogostejše kot kdaj koli prej, nekateri opozarjajo, da z njim zamujamo doživetja – da smo osredotočeni na fotografijo in ne tudi na trenutek, na doživetje samo …

»Je res in ni. Odvisno. Vsakdo ima trenutek, ko samo pritiska na gumb, so ljudje, ki ga potovanjih samo fotografirajo, potem pa doma gledajo, kje so bili, po drugi strani pa lahko skozi fotografijo bolje spoznaš neki kraj, njegov utrip, ker se temu, kar si želiš fotografirati, bolj posvetiš. Čakaš na razmere, morda greš nekam, ko je najlepše in ni nikogar tam … Ulična fotografija je recimo lep način spoznavanja mesta. Greš ven, med domačine, vidiš, kako poteka življenje. Tako lahko zelo lepo spoznavaš destinacijo,« razmišlja Luka Esenko.

Mateja Gruden

Luka Esenko je začel svojo poklicno pot v turizmu – kot turistični vodnik v Maroku, Grčiji in Turčiji. Zatem je bil med ustanovitelji agencije Židana marela, ki je znana po izjemno uspešnih Slovenskih večerih, za katere je pred leti prejela sejalca, priznanje za inovativne turistične proizvode. Leta 2008 je odprl svoje fotografsko popotniško podjetje. Sodeluje z uglednimi tujimi fotografi, fotografira za revijo National Geographic, različne fotografske revije, popotniške vodnike, spletne medije in Slovensko turistično organizacijo.

PUSTI SPOROČILO