Najbolj urbani in zeleni hotel v središču Ljubljane

Urša Malovrh, direktorica Hotela Park Ljubljana

0
1022

Na strehi Hotela Park Ljubljana, visoko nad mestom, je okoli čebelnjakov na lesenih zabojih potihoma brenčalo. Odkar so ju postavili, marca letos, so čebele pridelale že petindvajset kilogramov medu, je povedala Urša Malovrh, direktorica hotela. V bližini čebelnjakov so uredili tudi manjši zeliščni vrt, s katerega že trgajo zelišča za uporabo v hotelski kuhinji. In če bi se na streho povzpeli peš, po stopnicah, bi prispevali k zmanjšanju porabe energije hotela, na kar nas prijazno opozori napis ob vstopu v dvigalo v pritličju. Na takšne in številne druge načine v hotelu krepijo svojo zeleno zgodbo, ki so jo začeli pred dvema letoma in jo bodo razvijali tudi v prihodnje.

Hotel Park Ljubljana je prvi hotel v Sloveniji, ki je (v začetku letošnjega leta) prejel okoljski certifikat Travellife Gold, ki je del mednarodno priznane sheme za trajnostni razvoj, ocenjuje pa dosežke na socialnem, okoljskem in ekonomskem področju. O preporodu v »najbolj urbani in zeleni hotel v središču Ljubljane«, kakor se predstavlja hotel, smo se pogovarjali z Uršo Malovrh, ki je mesto direktorice prevzela leta 2014; sicer je del ekipe hotela že deset let.

Kdaj ste se lotili vsebinske prenove hotela, ki je bil dolgo znan kot hotel z najmanj zvezdicami v središču Ljubljane, v  najbolj urbani in zeleni hotel v središču mesta?

Leta 2014 smo se lotili pisanja nove razvojne strategije. Iskali smo nove vsebine, s katerimi bi stopili v ospredje, po katerih bi postali prepoznavni. K iskanju teh vsebin smo povabili vse zaposlene. Njihovi predlogi so se večinoma vrteli okoli zelene zgodbe – tudi v luči čedalje večje pomembnosti trajnostnega razvoja. Predlagali so, da bi bili prijaznejši do narave, ponujali več domačih izdelkov, prispevali k oživljanju dela mesta, kjer smo, na Taboru, ne zgolj v veselje turistov, ampak predvsem tukajšnjih stanovalcev.

Zelene prenove ste se lotili isto leto, ko je tedaj še Spirit (zdaj Slovenska turistična organizacija) začel razvijati Zeleno shemo slovenskega turizma, ki je v Slovenijo uvedla že omenjeno certificiranje. Za pridobitev certifikata Travelife Gold je moral hotel izpolniti nekaj več kot stopetdeset trajnostno usmerjenih kriterijev, med njimi s področja skrbi za okolje, socialnih vprašanj, kot so zadovoljstvo in pravice zaposlenih, sodelovanje z lokalno skupnostjo …

V zadnjem letu so popolnoma prenovili tretjino hotelskih sob.

Kar zadeva skrb za okolje, smo začeli pri osnovah: prizadevanjih za zmanjšanje porabe vode, na primer – na pipe smo namestili perlatorje, kupili varčne ročke za tuširanje, kotličke za varčnejše splakovanje vode … Tako že opažamo precej manjšo porabo vode – ob večji zasedenosti hotela; v prvi polovici letošnjega leta smo imeli okoli 15 odstotkov več prenočitev kot lani, tudi prihodki so višji. Seveda tudi zato, ker smo v zadnjem letu popolnoma prenovili tretjino hotelskih sob (od skupaj 207). Med prenovo hotela nismo zamenjali prav vsega z varčnejšimi različicami; menim, da tudi ne bi bilo trajnostno, če ne bi še naprej uporabljali tega, kar deluje. Ko pa je nekaj treba zamenjati, se odločimo za varčnejšo možnost. Delamo postopoma. Smo pa začeli spodbujati zaposlene, naj se na delo čim pogosteje pripeljejo s kolesom ali uporabljajo javni prevoz. Za goste, ki so v mesto pripotovali z vlakom, recimo, smo pripravili popuste. Če se odpravijo po mestu, jim ponudimo najem kolesa ali električnega vozila. Z informacijami v skupnih prostorih in v sobah jih seznanjamo z našimi okoljskimi prizadevanji in nasveti za manjšo porabo energije. Kar zadeva stik z lokalnim okoljem, si prizadevamo za čim čistejšo okolico hotela; skrbimo za urejenost bližnjih parkov, sodelujemo pri zelenitvi in na splošno lepšanju okolja. Že prej smo pri različnih dogodkih tesno sodelovali z zavodi in društvi s področja kulture in umetnosti ter bili znani kot »ambasadorji kulture«, zdaj smo se tesneje povezali še z drugimi, ki delujejo na tem območju, in si prizadevamo skupaj oživiti ta del mesta. Prirejamo čistilne akcije, sosedski dan, telovadbo in jogo na prostem, ob hotelu je knjižnica pod krošnjami, uredili smo peskovnik za otroke, pripravljamo ustvarjalne delavnice … Za domačine in turiste.

Vključili ste se tudi v Zeleno nakupovalno verigo mesta Ljubljane; kupujete lokalno hrano, sodelujete z lokalnimi dobavitelji … V kolikšni meri, glede na to, da to praviloma pomeni višjo nabavno ceno?

Goste hotela navdušujejo domači sladoled in domače sladice.

Smo velik hotel, zato cena hrane seveda nekaj šteje, pa tudi količinsko ne bi zmogli dohajati povpraševanja samo z lokalnimi dobavitelji – pripravljamo do sedemsto obrokov na dan. Bi si pa želela, da bi bilo tega v ponudbi bistveno več. Tudi druge hotelirje spodbujamo k vključitvi v zeleno nakupovalno verigo – če bi nas bilo v njej več, bi si lahko zagotovili nižjo nabavno ceno. A v naše jedilnike (za dnevna kosila, ki jih pripravljamo tudi za zunanje goste) vendarle dodajamo sestavine lokalnega izvora in lokalne jedi. Kot lokalno sicer razumemo slovensko – Slovenija je navsezadnje majhna in tudi certifikat dopušča zagotavljanje lokalnih sestavin iz vse države. To je tudi naša ključna usmeritev: lokalno in kar se da ekološko. Smo pa že zelo močni pri pripravi domačih sladoledov in sladic, denimo, in goste to tudi najbolj navduši. Da nekaj pripravljamo sami, da je naše. Kakor so navdušeni nad čebelnjakoma in zeliščnim vrtom na strehi …

Letos ste že pridelali svoj med. Verjetno pa še ne zadošča za potrebe hotela?

S čebelnjakoma na strehi so letos pridelali že petindvajset kilogramov medu.

Kje pa, še zdaleč ne. V enem letu imamo okoli 40.000 gostov, poleg tega z medom sladimo naš sladoled in sladice. Za zdaj smo ga ustekleničili v darilne kozarčke. Smo pa čebelnjaka uredili v sodelovanju Gorazdom Trušnovcem, predsednikom društva Urbani čebelar. Naredili smo tudi študijo o morebitni škodljivosti anten, ki so na strehi, a je pokazala, da nimajo nobenih škodljivih vplivov na čebele. Trušnovec nam pomaga pri čebelarjenju, imeli smo tudi izobraževanje o čebelah in medu za zaposlene, prvi med smo natočili junija. Upam, da ga bomo sčasoma dobili več, ampak najprej se bomo znebili tega (pokaže na zapakiran zavojček medu, op. p.) in začeli ponujati med v ličnih kozarcih.

Med ključnimi kriteriji za pridobitev certifikata Travellife Gold je tudi odnos vodstva do zaposlenih. Kako ga razvijate pri vas?

Če so zaposleni zadovoljni, so prijazni in tako so zadovoljni tudi gostje. Zelo preprosto. Največji izziv pa je bil, kako pritegniti zaposlene v zgodbo tako, da jo bodo ponotranjili. Vsakdo mora verjeti v to, kar predstavlja in prodaja. Zato zaposlene izobražujemo o zeleni zgodbi, jih spodbujamo, da se vživijo vanjo, srečujemo se in se pogovarjamo o tem, kaj smo naredili, česa nismo, kaj moramo, kam gremo. Na začetku leta si vsakdo postavi svoj zeleni cilj: kaj bo naredil v prihajajočem letu na tem področju na svoji osebni ravni. Zaposlene resnično vključujemo v zgodbo, so del nje. Samo tako jo lahko navsezadnje uresničujemo.

Ne samo v Sloveniji, tudi drugod po svetu vlada zmeda okoli pojmov: zeleno, ekološko, organsko. Kako jih razumete vi?

Sredi zelenja ali park ob Parku (in v njem Knjižnica pod krošnjami)

Izbrali smo zeleno, ker to omogoča veliko širšo interpretacijo kot, recimo, ekološko, ki je bistveno ožje določen pojem. Ko smo se s sodelavci pogovarjali o tem, kaj si kdo predstavlja pod pojmom zeleno, je več deset ljudi razmišljalo vsaj malo drugače. Menim, da bi morala za urejenost na tem področju poskrbeti država. Kakor je zakonsko določeno, da ne moreš imeti štirih zvezdic, če nisi kategoriziran zanje, bi moral biti nadzor tudi nad uporabo pojmov, kot je na primer eko. Sicer lahko en ponudnik, ki te pojme poljubno uporablja, naredi zelo veliko škode drugim, ki si resnično prizadevajo za izpolnjevanje pogojev zanje.

Pa za konec: kakšni so načrti Hotela Park Ljubljana za prihodnost?

Sledili bomo poti, na katero smo stopili. Še naprej se bomo povezovali. Še naprej si bomo prizadevali, da bomo sčasoma točka, ki jo bo obiskal vsak turist v mestu. Glede na to, da je čedalje pogosteje slišati, da je jedro že prenapolnjeno, bomo poskušali pritegniti turiste, da stopijo iz njega po čedalje živahnejši Trubarjevi cesti do nas, pa nato naprej do Metelkove, kjer so muzeji, klubi. Postaviti želimo več čebelnjakov, povečati zeliščni vrt. Obnoviti še preostale stare sobe. Urediti poletno-zimski vrt … Načrtov je torej zelo veliko.

Mateja Gruden
Foto: arhiv Hotela Park Ljubljana

PUSTI SPOROČILO