Mati Zemlja ne potrebuje človeštva za preživetje

0
43

Naša planetarna mati, Zemlja, ki šteje okrog 4, 5 milijarde let, ima od leta 1970 vsako leto praznik 22. aprila. Vsaj morala bi ga imeti, če bi se njeno človeško prebivalstvo vsaj na ta dan opomnilo, da bomo končno (!) bolj prijazni do našega lepega in gostoljubnega planeta.

Foto: Pexels

Da ga ne bomo izkoriščali in onesnaževali v neskončnost, saj je to edini zares naš planet! Da se kar najbolj enotno zavzemamo za trajnostno naravnan razvoj in varovanje ter zaščito okolja. Znana, pred tremi leti preminula ameriška pisateljica Louise L. Hay je rada poudarjala, da Zemlja ne potrebuje človeštva za preživetje; da je šlo materi Zemlji dobro, preden smo prišli na ta planet. Za zmeraj je položila na srce človeštvu, naj jo ljubimo, sicer jo bomo izgubili! Človek s svojim samopašnim ravnanjem namreč povzroča sila močno vznemirjenje ravnotežja v naravi, različne vrste živali in rastlin neusmiljeno izumirajo. Do kdaj in koliko še?

Duša Podbevšek – Bedrač

 

Foto: Pexels


Zdaj je odvisno od nas

Branka Fišer, urednica pri založbi Učila International: »Samo en planet imamo, odgovorno se obnašajmo do njega. Ali kot pravi v svoji odlični knjigi Greta Thunberg: Mati Zemlja je že pripravljena v zakulisju. Vsak čas se bodo razgrnile zavese. Začeti moramo govoriti o tem, kako se počutimo. Kajti zdaj je vse odvisno od nas.«


»So le spoznali!«

Tanja Zajc, urednica in mentorica nastopanja RTV Slovenija: »Iskreno upam, da me ne vara občutek, da so bili signali, ki nam jih tako vztrajno pošilja ta naš dragi planet, to naše globalno bitje, le slišani in uslišani. In da se bo počasi le začela regeneracija. Da se bliža čas, ko bo naša Zemlja lahko olajšano vdihnila in izdihnila: ‘So le spoznali!’«


Zaščita se začne doma

Zmago Skobir, poslovni direktor Fraport: »Za zdaj imamo samo en planet, naravni viri pa so končni. Dejstva, da se soočamo s podnebnimi spremembami, ki so posledica našega delovanja, ne moremo več spregledati. Zaščita in odgovornost do okolja se začne doma, z malimi in preprostimi koraki. Sam se jih trudim živeti in udejanjati.«


Srce te zaboli

Aleksander Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec: »Premalo se zavedamo, kaj vse nam daje zemlja, in premalo skrbimo za ohranitev neokrnjene narave. Velik del ljudi je ozaveščenih, potem pa lahko en posameznik pokvari zavest stoterih – tak je primer, ki je zaokrožil splet, ko smetarski kamion izprazni kup plastike in ostale nesnage v deročo čisto reko. Srce te zaboli! Srce te zaboli!«


Največja dana dobrina človeku

Robert Krajnc, direktor Aerodroma Portorož: »Vrednot, ki so življenjskega pomena in nam jih omogoča Zemlja, se je treba zavedati vsak dan v letu, ne le ob svetovnem dnevu Zemlje. Za to, da jo bomo ohranjali kot največjo dobrino človeštva, moramo skrbeti vsi prebivalci in med drugim preprečevati različna škodljiva onesnaženja naravnega okolja, ki so vedno pogostejša.«


Dedičem boljše, kot smo podedovali

Goran Blažić, direktor družbe Sincro in turistični strokovnjak: »Ne glede na stalno rast človekovih potreb in posledično neprimerno rast porabe se moramo zavedati, da brez zdravega planeta in narave ni življenja. Vsak dan se spomnimo, da bi morali zapustiti svojim dedičem boljše stanje, kot smo ga podedovali.«

 


Morje pripada ribam, kopno ljudem

Mitja Zupančič, morjeplovec in publicist: »Zavedajmo se, da morje pripada ribam, nebo pticam, kopno pa nam, ljudem. A za celoten planet smo odgovorni samo mi – ljudje!«


Planeta B ni!

Mitja Terče, direktor družbe Golte: »Človek je s svojimi dejanji pomembno poslabšal stanje planeta. Planeta B ni, zato je skrajni čas, da začnemo popravljati nastalo škodo ter živeti odgovorno do narave!«

PUSTI SPOROČILO