Marsikaj je že vrhunskega, za drugo si bo treba še prizadevati

Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled

0
208
Tomaž Rogelj Foto: Mateja Gruden

Ikonična podoba Bleda z jezerom z otočkom s cerkvijo, gradom na pečini in alpsko kuliso obiskovalca osupne. »To je podoba, zaradi katere globoko zajameš sapo, ko jo ugledaš; ta prostor je resnično čaroben in očara,« pravi Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled. Vodenje zavoda je prevzel konec lanskega leta, s tem pa tudi pripravo nove strategije razvoja turizma na Bledu. Pogovarjali smo se na pragu pregovornega začetka turistične sezone, velike noči – o razvojni poti destinacije, o kateri je France Prešeren pred domala dvema stoletjema zapisal, da je »podoba raja«.

Ikonična podoba Bleda Foto: Franci Ferjan/www.slovenia.info

Lani je Bled očaral več obiskovalcev kot kdaj koli prej …

Lansko leto je Bled sklenil z malce več kot milijon prenočitvami – največ doslej. Imeli smo častnega milijontega gosta – predstavnika že tretje generacije britanske družine, ki obiskuje Bled. Na novoletni dan smo mu priredili sprejem na Blejskem gradu in mu podarili dosmrtno uporabo jezerske vode za vso družino. Sicer pa so Britanci na Bledu najštevilnejši gostje in v Veliki Britaniji je Bled praviloma prepoznavnejši kot Slovenija.

Zadnja leta se pogosto opozarja, da smo v Sloveniji preveč »zasvojeni« z rastočimi številkami, ob tem pa radi pozabljamo, da prihodki od turizma ne dosegajo siceršnje odlične statistike. Ali se to dogaja tudi na Bledu?

V novi turistični strategiji je zanimiv podatek, da se zaslužek na sobo v zadnjih petih letih zmanjšuje, medtem ko zunajpenzionska poraba ostaja na približno enaki ravni. Glede na to, da je cilj strategije povečanje prihodkov iz naslova izvoza potovanj na 3,7 milijarde do štiri milijarde evrov do leta 2021, je očitno, da bo treba krepiti kakovost slovenske turistične ponudbe in ji zvišati ceno. Analize, ki bi opredelila razmerje med številom obiskovalcev in njihovih prenočitev ter prihodki od turizma na Bledu, nisem odkril. Glede na to, da je Bled ena top destinacij v Sloveniji in velja za »nobel« destinacijo, bi morala biti poraba tukajšnjih gostov med največjimi v Sloveniji. Imamo pa tukaj dve vrsti gostov. Enodnevne, ki večinoma obiščejo Bled na krožnem potovanju po Evropi, ker je na seznamu destinacij, ki jih je treba videti. Njihov obisk je bolj kot ne stalnica: ogled otočka s cerkvijo in gradu ter malce prostega časa v kraju, preden odidejo naprej. Na njihovo porabo ne moremo vidneje vplivati. Več si lahko obetamo od drugega segmenta gostov – tistih, ki tukaj bivajo. Teh si tudi najbolj želimo. (Povprečen čas bivanja na Bledu je zdaj sicer 2,2 dneva; precej ga skrajšajo številni enodnevni gostje, o katerih sem govoril.) Zato se pri nadaljnjem razvoju turizma osredotočamo na razloge, zaradi katerih turisti ostajajo na Bledu dalj časa: na lepoto kraja in njegove okolice, uživanje v lepem okolju; in seveda doživetja, vezana nanj in na tukajšnjo zgodovino in posebnosti.

Lansko poletje je bil Bled med destinacijami, ki so pokale po šivih; turistični obisk, ki je marsikje povzročal glavobol zaradi nezadostne infrastrukture za tolikšno množico obiskovalcev, pa je opozoril na izjemno pomembnost ustreznega upravljanja destinacij. Kako se lotevate teh težav na Bledu – ob pričakovanjih, da se bo letos rast turizma nadaljevala?

Težave vidimo kot mozaik stvari, ki se sestavljajo vse leto. Med pomembnejšimi so infrastukturne rešitve: nova parkirišča, razbremenilne ceste … Letos bo na Bledu narejen velik korak naprej – s severno razbremenilno cesto, ki bo odprta predvidoma pred glavno sezono. (Prav bo prišla tistim, ki se bodo hoteli izogniti Bledu na poti v Gorje ali na Pokljuko, po njej pa bo mogoče tudi hitreje prispeti do nekaterih želenih ciljev na Bledu. Poleg tega se bo po dokončanju severne obvoznice sprostil promet na cesti, ki pelje proti gradu. Op. p.) Urejeno bo novo parkirišče za obiskovalce gradu, ki bo tudi blizu jezera. S tem bo upravljanje prometa na Bledu občutno boljše. Na državno cesto, ki pelje skozi Bled, pa težko vplivamo. Zavedamo se gneče na njej v visoki sezoni, bomo pa poskušali blažiti razmere z drugimi ukrepi, kot je na primer obveščanje gostov o tem, kje so prosta parkirišča, letos uvajamo novost – storitev Ask me I’m local (Vprašaj me, sem domačin); domačini bodo na voljo turistom za različna vprašanja. Turistične tokove, na katere ne moremo povsem vplivati, bomo poskušali preusmerjati z mehkimi ukrepi, zaradi katerih bo bivanje na Bledu v najvišji sezoni prijetnejše.

Avtentičnost je eden ključnih elementov razvoja turizma na Bledu Foto: Tadej Bernik/www.slovenia.info

Ne želimo si povečevanja števila turističnih ležišč (glede na evidenco zavezancev za plačilo turistične takse v Občini Bled je bilo v tej sredi lanskega leta dobrih 6600 turističnih ležišč, op. p.). Želimo si, da bi kraj ostajal avtentičen – nočemo, da bi postal nekakšen Disneyland, namenjen samo tujim gostom. Avtentičnost je sicer eden ključnih elementov razvoja turizma na Bledu – poleg preostalih, ki predstavljajo tudi slovenski turizem: zeleno, zdravo in aktivno –, ki jih uvaja nova turistična strategija (do leta 2025). Avtentičnost se navezuje na prostor, na njegovo zgodovino in kulturo, na zgodbe, še zlasti pa na ljudi, ki tukaj živijo. Zakaj ljudje navsezadnje potujemo? Da vidimo, kako živijo drugje … In kakor koli obračamo, se vselej izkaže, da s(m)o turizem ljudje. Bolj bomo prijazni, usposobljeni, strokovni …, uspešnejši bomo.

Nova turistična strategija Bleda je sicer tik pred sprejetjem; kakšno vizijo nadaljnjega razvoja prinaša?

Poudarja še zlasti povečanje kakovosti in razvoj destinacije v najprivlačnejše zeleno alpsko središče (in v prihodnjih letih – do leta 2025 – v vrhunski alpski biser, op. p.).

Grafična podoba destinacije s sloganom Podoba raja oziroma Imago paradisi ter stiliziranim znakom otočka z odsevom v jezeru bržkone ostaja?

Absolutno. Pozicijski stavek Podoba raja je vrhunski, tudi zato, ker ima zgodovinske temelje.

Če se vrneva k ukrepom za manjši turistični pritisk v osrednjih poletnih mesecih: pa prizadevanja za desezonalizacijo obiska in privabljanje turistov vse leto?

Med prizadevanji za večji obisk Bleda v preostalih mesecih je ustvarjanje privlačnejše ponudbe v tem času – še zlasti s prireditvami. Te si želimo bolj razpršiti na vse leto oziroma jih premakniti iz glavne sezone. Je pa to težko spremeniti čez noč, še zlasti pri prireditvah, ki so tradicionalne in že umeščene v določeno obdobje. Želeli bi si, denimo, premakniti Blejski kolesarski festival, ki bo konec avgusta; letos ga še nismo mogli premakniti na čas zunaj sezone, prihodnje leto bo to že mogoče. Na občini so reaktivirali prireditveni svet, na katerem različni deležniki razpravljamo o ustreznem času za določene prireditve. V času zunaj sezone so zanimive, denimo, športne prireditve – prijavili smo se za izvedbo svetovnega prvenstva v zimskem plavanju, ki bo konec januarja in v začetku februarja; takšna prireditev prinese Bledu od pet tisoč do šest tisoč prenočitev. Na novo pa bo treba tudi ovrednotiti ključne prireditve, ki privabljajo največ ljudi, in izbrati tiste, ki so skladne z našo novo strategijo.

Bled je in bo tudi v prihodnje ena osrednjih turističnih destinacij v Sloveniji. Že leta se nanj zgrinjajo kritike, da se preveč odmika od razvoja v vrhunsko destinacijo, tudi z, denimo, večanjem ponudbe, ki je bliže plitvejšim žepom (odprtje prevelikega števila hostlov). Kako loviti ravnotežje? Navsezadnje si želi Bled obiskati skorajda vsak tujec, ki prvič obišče Slovenijo.

Bled naj bi bil vrhunski. A kaj to pomeni? Vrhunski turizem je pojem, ki ga vsakdo dojema po svoje. Precej stvari, ki jih premoremo, je že vrhunskih: narava, zgodovina, zgodbe … Je pa treba vse te vrhunske danosti pospremiti s prav tako vrhunskimi storitvami. Na Bledu so že takšne nastanitve – gostje odštejejo za sobo na noč tudi več sto evrov. Hostli pa v celotni strukturi nastanitev pomenijo manj kot štiri odstotke. Mogoče se zdi večji, ker je ta segment gostov »glasnejši«. So pa to izzivi, s kakršnimi se srečujejo bolj kot ne vsa turistična središča. Poskusili bomo z mehkim pristopom, opozarjanjem gostov na to, kako se vesti na Bledu; prepričan sem, da bo vsaj 90 odstotkov turistov to razumelo kot prijateljski nasvet.

Katere pa so ključne težave, s katerimi se spoprijemate pri turističnem razvoju kraja kot vrhunske destinacije?

Ena večjih težav je dejstvo, da se je gostu v času visoke sezone težko posvetiti. Če pogledate ocene gostov na portalih, ki ponujajo in ocenjujejo nastanitve, boste videli, da imajo najvišje ocene praviloma manjše nastanitve, kjer se gostitelji bolj posvetijo gostu. A kraj mora imeti tudi večje ponudnike. Kako zagotoviti, da bodo imeli njihovi gostje podobno izkušnjo kot gostje manjših? Sicer pa je včasih treba začeti odpravljati težave na zelo osnovni ravni: od skrbi za boljšo urejenost poti okoli jezera, denimo, torej za to, kar bo turistu najprej padlo v oko, ko bo prispel na Bled. Pravkar označujemo na novo, na primer, pohodniške in kolesarske poti. Vse to daje vtis o splošni urejenosti kraja. In če je govor o osnovah – treba si je prizadevati za prijaznost domačinov in zaposlenih v turizmu.

Katera doživetja bi poudarili kot ključna za blejski turizem?

»Imamo naravo, ki ti vzame sapo«! Na fotografiji: Blejski vintgar. Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Vse tisto, kar je nam lastno, kar izvira od tod. Ne bi presnemaval trendov od zunaj, ampak bi izhajal iz nas samih. Imamo naravo, ki ti vzame sapo. To je treba dopolniti z lokalnimi doživetji, ne zgolj na Bledu, ampak tudi v njegovi okolici, v sosednjih krajih, kjer je avtentičnost še kako živa, do Pokljuke, kjer se lahko zatečeš v mir. Vse to so doživetja, ki te prevzamejo.

Pred kratkim ste predstavili Blejski sir, prvega, ki napoveduje novo ponudbo na Bledu: Local Selection (Lokalni izbor). Boste to zgodbo dopolnjevali?

Blejski sir – začetek zgodbe Local Selection Foto: arhiv zadruge Gozd Bled

Menim, da so takšni produkti najboljša promocija destinacije, zato bomo zgodbo nadaljevali. Najprej z globalizacijo kremne rezine! Potem pa tudi z drugimi produkti, ki so značilni za to okolje, ne zgolj s kulinaričnimi. Veseli smo, da so domačini v tem prepoznali priložnost, da so ponosni na svoje produkte. Le tako lahko navsezadnje navdušijo tudi turiste. V globaliziranem svetu so posebnosti okolja tiste, ki ga razlikujejo od drugih. Projekt Local Selection je dober za vse: za prepoznavnost destinacije, za lokalne ponudnike, ki lahko od tega živijo … In s tem tudi ohranjamo samozadostnost in znanja, ki so pomembna za prihodnost.

Mateja Gruden

Ključni strateški cilji za izboljšanje kakovosti doživetja Bleda, ki jih opredeljuje nova turistična strategija destinacije, so: spodbujanje usposabljanja in izobraževanja turističnih ponudnikov; priprava prireditev, ki ustrezajo podobi Bleda in dvigujejo kulturno raven dogajanja v kraju; razvoj zunajpenzionske ponudbe s poudarkom na avtentičnih doživetjih; ustvarjanje edinstvenih produktov oziroma doživetij, ki temeljijo na lokalnih danostih in posebnostih; ustvarjanje pohodniških in kolesarskih produktov; digitalizacija (Bled – Smart destination/Bled – pametna destinacija); e-mobilnost; razvoj in uveljavitev Bleda kot središča za izobraževanje, kongrese, politična in poslovna srečanja, seminarje, zdravje, protokol …

PUSTI SPOROČILO