Malce abraščice v žepu in amorček bo izstrelil puščico

Na obisku pri zeliščarki

0
187

V lični sobi na Domačiji Pivec v odmaknjeni vasici Vrata nad Šmartnim pri Litiji je prijetno toplo; v kaminu prasketa ogenj, ki kljubuje prvim hladnim in nakremženim jesenskim dnem. Prostor polni prijeten vonj po žajblju, »čarni rastlini«, ki čisti prostore in odpravlja slabo energijo, kakor pravi zeliščarka Jožica Bajc Pivec. Kakor bo čarna – čarovna, čudodela tudi vrečka, ki jo bomo kmalu napolnili: za srečo, ljubezen in denar!

Jožica Bajc Pivec

Dan je čemeren, a zeliščni vrt Jožice Bajc Pivec še vedno poživljajo barviti cvetovi nekaterih zdravilnih rastlin. Najbolj cvetoč je pozno spomladi in v zgodnjem poletju, sicer pa v njem raste od devetdeset do približno sto rastlin, med njimi večinoma takšnih, ki jih v naravi (skorajda) ni najti, so pa v njem tudi divje rastoče rastline. Tako se lahko obiskovalci domačije v njem seznanijo z rastlinami z njihovim videzom, vonjem … Jožica Bajc Pivec ob tem poudarja, da sicer ni pridelovalka zdravilnih rastlin – je nabiralka; nabira jih v naravi, na travnikih, v gozdovih, iz njih pa doma dela najrazličnejše naravne pripravke.

Čarne rastline ali kako razumeti živali

Kaj vse raste na zeliščnem vrtu Jožice Bajc Pivec?

Kratek ogled vrta ob razlagi zeliščarke razodene tudi zanimiva stara vraževerja, ki so tesno povezana z zdravilnimi rastlinami: »Tole je sporiš,« pokaže na rastlino s tankimi stebli in drobnimi cvetovi. »Če vam pade njegovo seme v žep ali čevelj ali se vam po kakšnem drugem naključju znajde v obleki, boste razumeli, o čem se pogovarjajo živali. Bi si kdo želel slišati, o čem čivkajo ptice?« Vejica sporiša pristane v mojem žepu, ampak žgolenje ptic je še vedno samo – žgolenje! Zato, pojasni zeliščarka, ker človek sliši samo tisto, kar mora slišati. Očitno ni torej nobene potrebe, da bi se pritihotapila v ptičji pevski zbor kot enakovredna članica. Kajti prav potreba je tista, ki daje moč čarnim rastlinam – želja za uresničitev nečesa ne zadošča; to, k čemur nam lahko pomaga, moramo potrebovati. Potrebujete ljubezen, več ljubezni? Jožica Bajc Pivec pokaže na abraščico, ki jo pomaga priklicati. »Če jo imate v žepu, se bodo drugi kar lepili na vas,« smeje razlaga. »Nič čudnega, da je obrana. Vsi si z njo polnijo žepe, tisti, ki imajo partnerje, in tisti brez njih. No, pa saj, tudi če imate partnerja – se vam bo pa še bolj prilepil!«

Obisk domačije Pivec je bil del doživetja zanimivosti na območju (večinoma) občine Šmartno pri Litiji, ki je znano predvsem po znamenitem slovenskem polihistorju Janezu Vajkardu Valvasorju in gradu Bogenšperk, kjer je Valvasor preživel del svojega življenja. Jožica Bajc Pivec sicer že nekaj let sodeluje z gradom (oziroma z Javnim zavodom Bogenšperk, ki ga upravlja): na njem pripravlja zeliščarske delavnice, soustvarja pa tudi programe, ki jih ponuja grad – Zeliščarsko doživetje gradu, Po zgodovini in naravi v družbi malih zdravilnih zeli in S ščepcem zeliščarske čarovnije. Prvi program povede obiskovalce gradu v skrivnosti ljudske medicine, čarobnih in čarnih rastlin, drugi jih popelje na sprehod po grajskih travnikih z odkrivanjem magične moči malih zdravilnih zeli, tretji pa jih povede na domačijo Pivec, kjer naredijo ljubezenski napoj, morda uročni amulet, coprniške maže ali vražji izvleček.

Ščep na ščep – denar!

Tole zamešamo, pa bo denar padal z neba!

Za našo skupinico je zeliščarka pripravila delavnico izdelave čarnih vrečk. Na mizi so bile že pripravljene skodelice z rastlinami, za katere so nekoč verjeli, da prinašajo srečo, ljubezen ali denar. Očitno višja sila sklepa, da najbolj potrebujem denar, in pred menoj so skodelice, v katerih so: oves, ajda, gabez, klinčki, cimet, lan in koper. Prav posebej pa še skodelica, iz katere je treba po navodilih naše gostiteljice vzeti cent in ga prvega spustiti v lonček, v katerem bomo premešali čarno mešanico, potem pa bomo z njo napolnili vrečko – moja je zelena, saj je ta barva denarja. Prijetno je segati v posodice in iz njih jemati ščep za ščepom sestavin, ki bodo potem, povezane in premešane, pripomogle k zajetnejšemu bančnemu računu! Ko so napolnjene, jih je treba podržati v dlaneh in potihoma oblikovati željo (ali potrebo). Bržkone človek ne sme biti nestrpen – počakati je treba in videti, ali bo čarna vrečka kaj zalegla! (Še čakam …)

Zeliščni pripravki za različne tegobe

Zeliščarka in njen mož Jernej nam postrežeta še z domačim zeliščnim čajem, kruhom in zeliščnima namazoma, potem pa se oči uprejo v vogal sobe, kjer je urejena prodajalnica različnih naravnih izdelkov iz zdravilnih rastlin – po pregovoru, da za vsako bolezen rož’ca raste, čeprav je Jožica Bajc Pivec pri uporabi pregovora previdnejša: pravi, da so pripravki iz zdravilnih rastlin izjemno učinkoviti predvsem kot preventiva in za blaženje manjših težav, prepričanja, da bi lahko povsem nadomeščali zdravnike, še zlasti tedaj, ko nastanejo večje težave, pa ne zagovarja.

Prodajalnica domačih zeliščarskih pripravkov in jedi ter prehranskih dodatkov

Vsa zelišča, iz katerih pripravlja mazila, tinkture, sirupe, olja, čaje, izdelke za uživanje (marmelade, dodatke za prehrano, napitke in drugo) …, so ročno nabrana v neokrnjeni naravi in posušena na kmečki peči. V steklenih lončkih počiva na desetine posušenih zdravilnih rastlin. Ognjič, rumena lakota, kamilica, divji kostanj, gabez, materina dušica, čemaž, ščetica, vrbovec, kopriva, trpotec … Končni seznam vseh rastlin je kajpak nekajkrat daljši!

Besedilo in foto: Mateja Gruden

Jožica Bajc Pivec zbira znanje o zeliščarstvu že desetletja; dobrih pet let se z njim tudi poklicno ukvarja. Predava v okviru nacionalne poklicne kvalifikacije za zeliščarja/zeliščarko, pripravlja zeliščarske delavnice, doma v Vratih in drugod po Sloveniji, piše članke za revije o zdravju, zeliščarstvo predstavlja na različnih dogodkih, poznajo jo zvesti gledalci oddaje Dobro jutro na Televiziji Slovenija … Rada širi znanje, prizadeva si, da ljudje spoznajo zdravilne rastline, izvedo, kako jih nabirati, da pri tem ne bi siromašili narave za to dragoceno danost – »večkrat rečem, da dobim ošpice, ko vidim, kako nekateri, recimo, ruvajo čemaž, da bi ga sadili doma. Divje rastočih rastlin tudi ne moreš posaditi kar kjer koli; z razlogom rastejo tam, kjer jih najdemo v naravi!«

PUSTI SPOROČILO