Krajinski park Strunjan

0
198
Mesečev zaliv, ena najbolj znanih posebnosti Strunjanskega polotoka Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Krajinski park Strunjan spada med manjše slovenske parke – a obenem med najbolj raznolike. Je edinstven ohranjen košček narave Tržaškega zaliva, ki se razkriva skozi podobe, ki jih že tisočletja ustvarja morje. Te se kažejo v naravni in kulturni dediščini, ki jima je morje dalo življenje in domačini pomen.

Obsega večidel Strunjanskega polotoka, kjer so ugodne naravne danosti, še zlasti morsko podnebje in zavetrna lega, človeku omogočile ustalitev in razvoj tradicionalnih gospodarskih dejavnosti v sožitju z naravo. Razložena poselitev, kmetovanje na terasah, priobalno ribištvo in rokodelsko solinarstvo so sooblikovali kulturno krajino, ki jo zaznamuje pestrost življenjskih in kulturnih okolij.

Najznačilnejši del Krajinskega parka Strunjan je do 80 metrov visok Strunjanski klif, ki je skupaj s poraščenim robom in dvestometrskim pasom morja pod njim naravni rezervat. To je obenem najdaljši odsek neokrnjene obale na celotni 130-kilometrski obalni liniji med Gradežem v Italiji in Savudrijo na Hrvaškem, s katero je zamejen Tržaški zaliv. Prepadne stene in prodna obala ob vznožju klifa so v celoti prepuščeni naravnim procesom, kjer morje, dež in veter preoblikujejo krušljive plasti kamnin in jim rišejo nove poteze.

Stjuža je edina slovenska morska laguna, zapuščina naravnega ribogojstva, zdaj pomembna za vodne ptice, ki si tu poiščejo hrano, skrivališče ali gnezdišče.

Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše še ohranjene soline v Sredozemlju, kjer piransko sol po tradicionalnem postopku pridobivajo že več kot sedemsto let.

Mozaik življenjskih okolij morskega dela parka z živahnim rastlinskim in živalskim svetom pa je »vroča točka« biotske raznovrstnosti slovenskega morja.

Park si je mogoče ogledati samostojno, peš (v parku je urejenih tudi več tematskih poti) ali s kolesom, in vodeno.

L. L.

PUSTI SPOROČILO