Ko nas v muzej povabi sam France Prešeren

Obogatena resničnost v Kranju

0
31
Fotografiramo se s Prešernom! Foto: arhiv ZTKK

»Dobrodošli v Kranju. Kranjčani smo ponosni na bogato mestno zgodovino in delček te lahko doživite z nami s pomočjo sodobnih tehnologij. Skozi obogateno resničnost pokukajte v preteklost in postanite del starih kranjskih zgodb. Uživajte v našem mestu!« Na potep po Kranju nas takole vabi – France Prešeren, ki nenadoma vznikne sredi stare fotografije Kranja; z glasom in stasom! Sicer v občutno pomanjšani različici; to določa velikost zaslona našega pametnega telefona ali tabličnega računalnika, ki sta ključna za doživetje Kranja s pomočjo obogatene resničnosti (angl.: augumented reality – AR). Aplikacija AR Kranj tako prepleta resničen in virtualen svet za zanimivejše doživetje mesta v preteklih stoletjih.

»Z obogateno resničnostjo se obiskovalec laže vživi v mesto in se zato bolj poglobi vanj, doživi ga na drugačen način, ki se trdneje zasidra v spomin,« meni Kristina Sever z Zavoda za turizem in kulturo Kranj, ki ponuja doživetje AR Kranj. Ključna prednost takšnega doživetja mesta je, da oživlja koščke preteklosti Kranja z glasbo, filmčki, poustvari že izginulo dediščino, še zlasti pa »oživi« največjega slovenskega pesnika.

Šest točk, šest obogatenih resničnosti

Aplikacija povede obiskovalca po šestih izbranih točkah v starem Kranju, povezanih z zgodovino Kranja. Te so označene na zemljevidu na zgibanki AR Kranj – in na zemljevidu aplikacije, ki jo je treba (brezplačno) naložiti na svoj pametni telefon ali tablični računalnik.

Prva točka je TIC Kranj, kjer obiskovalec preizkusi aplikacijo. TIC poišče na zemljevidu v aplikaciji (Kranjska hiša), jo odpre in pritisne gumb ar+, telefon ali tablico pa usmeri na staro fotografijo Kranja v zgibanki. S tem »prikliče« Franceta Prešerna, ki sredi fotografije pove uvodne besede. Ob gumbu ar+ je še gumb i; če pritisnemo nanj, se nam na zaslonu izpišejo ključne informacije o TIC. Na enak način so zasnovane preostale točke: gumb ar+ ponese v virtualni svet, gumb i postreže z dodatnimi informacijami o točki, kjer se nahajamo. »Doživetje je seveda še bogatejše, če se obiskovalci odpravijo po mestu v spremstvu vodnika; ta jim pove še več o posameznih točkah in Kranju,« pove sogovornica; sicer se lahko z aplikacijo AR Kranj po mestu sprehodimo tudi sami.

Najlepše povabilo v Prešernov spominski muzej

Pred Prešernovim spominskim muzejem Foto: M. G.

S Kristino Sever se odpraviva do preostalih točk v starem Kranju. Druga je pred vhodom v Prešernov spominski muzej. Na tleh je plošča, v katero potem, ko smo na zemljevidu na zaslonu poiskali lokacijo, usmerimo svojo mobilno napravo.

»Pozdravljen, postoj! Moje ime je doktor France Prešeren. No, nekoč sem živel v tej hiši, ki je danes muzej, posvečen mojemu življenju in delu. Moji rojaki so me namreč imenovali za največjega pesnika in po meni poimenovali številne vrtce, šole, gimnazije, društva, pa tudi trge in ulice, med drugim tudi to, na kateri stojimo. Preden pa se odpraviš naprej, te vabim še na ogled moje hiše.«

France Prešeren je v tej hiši bival od leta 1846 do leta 1849; spominski muzej je urejen v prvem nadstropju – s pesnikovimi deli v izvirniku in dragocenimi zgodnjimi tiski ter sobo, opremljeno s pohištvom iz Prešernovega časa. Pritličje je namenjeno kulturnim dogodkom.

Sredi trga spet stoji sramotilni steber

In na Glavnem trgu spet stoji – pranger! Foto: M. G.

Zemljevid nas povede nazaj proti Glavnemu trgu, kjer je naslednja točka: plošča na tleh, ki nas spominja na to, da je tukaj nekoč stal sramotilni steber, pranger. Ta se nenadoma prikaže pred nami, na zaslonu; visok je bil okoli dva metra, imel je značilno kapo in stal je na kamnitem podstavku. Na steber je bil pritrjen železen okov, na katerega so ob nedeljah ali praznikih priklenili kaznjence. (Zdaj se lahko nanj »priklenemo« tudi sami – in fotografiramo, seveda.) Pranger so na osrednjem trgu v Kranju, kjer se je zbiralo največ ljudi, postavili v 13. stoletju. Način kaznovanja na sramotilnih stebrih pa se je ohranil do 17. stoletja.

Kakšen je bil utrip starega Kranja?

Filmček o utripu v Kranju vnazačetku 20. stoletja Foto: M. G.

Naslednja točka je obokan podhod – Pavšlerjeva hiša, ki je nastala verjetno v 16. stoletju s povezovanjem dveh ali treh starejših stavb s slikovitim arkadnim hodnikom, na Glavnem trgu. Zdaj je v njej Galerija Prešernovih nagrajencev. AR Kranj nam na tej točki predvaja kratek filmček z glasbo, ki prikazuje utrip Kranja na začetku 20. stoletja.

Od mestnih grbov do spomenika gotskega stavbarstva

Kranjski grbi od 12. stoletja do zdaj Foto: M. G.

Nasproti podhoda je Mestna hiša, kjer se obiskovalec seznani z zgodovino mestnih grbov, zadnja, šesta točka, pa je cerkev sv. Kancijana iz 15. stoletja, najpomembnejša stavba v mestni veduti in eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem, vzor številnim pozneje zgrajenim cerkvam. Z aplikacijo vstopimo v cerkev, ne da bi tudi fizično vstopili vanjo; ob spremljavi cerkvene glasbe se nam odkrije njena notranjost. (Sicer lahko zatem tudi resnično vstopimo v cerkev – a brez glasbene spremljave!)

O obogateni resničnosti

Aplikacija AR Kranj je v turistični ponudbi od začetka leta 2017. Najbolj navdušuje mlade, ki so vešči sodobnih tehnologij, a tudi starejši jo radi preizkusijo, še najbolj iz radovednosti, pove Kristina Sever.
Obogatena resničnost je sicer tehnologija, ki nam z dodatnimi informacijami nadgradi sliko resničnega sveta. To doseže s pomočjo računalniško generiranih, virtualnih učinkov (slike, zvoka ali besedila). Je interaktivna izkušnja v resničnem okolju, kjer so predmeti v njem obogateni z računalniško generiranimi informacijami. Ključna vrednost obogatene resničnosti je, da dele digitalnega sveta, ki jih vnaša v resnični svet, tudi dojemamo kot del resničnega sveta.

Mateja Gruden

Dobro je vedeti
AR-tehnologija najbolje deluje ob enakomerni – razpršeni svetlobi v zaprtih prostorih. Ker aplikacijo AR Kranj večinoma uporabljamo na prostem, lahko pride do prekinjanj/motenj, zato je treba pametne naprave usmeriti v posamezne točke tako, da ni refleksij. Pomembno je tudi, da jih usmerimo pravokotno na ponujeno podobo in se šele nato oddaljimo od nje.

PUSTI SPOROČILO