Ko bi si le več gostov želelo spoznavati manj znano – a izjemno lepo Slovenijo

Gregor Födransperg – Fedr, Slovenia Explorer

0
638
Foto: Urban Štebljaj

»Zadnja leta se sezona obiskov čedalje bolj daljša. Pred leti smo začeli aktivneje delati okoli velike noči ali za prvomajske praznike, zdaj pa je precej povpraševanja že marca. In dalj traja – do sredine novembra,« pripoveduje Gregor Födransperg – Fedr, direktor agencije Slovenia Explorer, ki pripravlja izlete po Sloveniji za individualne goste in manjše skupine turistov iz tujine; je ena najuspešnejših slovenskih agencij na tem področju. Z letošnjim letom so izjemno zadovoljni: »Lanska sezona je bila nad vsemi pričakovanji, letošnja je celo še boljša,« pravi sogovornik, ki je najprej prepotoval dobršen del sveta, preden je leta 2011 odprl agencijo.

Glede na vidno povečevanje turistov v Sloveniji – je med njimi že tudi čedalje več gostov, ki se vanjo vračajo in/ali ostanejo v njej dalj časa?

Gostje, ki odhajajo z nami na izlete po Sloveniji, z njimi večinoma dopolnijo počitnice na Hrvaškem. Slovenija za večino (še) ni končna oziroma samostojna destinacija. Redko kdo pride sem za dalj časa. Še vedno smo nova, neodkrita destinacija. Dalj časa se tukaj zadržijo praviloma samo tisti turisti, ki so bili že v drugih vodilnih evropskih destinacijah. Redko kdo, ki Evropo obišče prvič, si izbere Slovenijo za osrednji cilj. Je pa mogoče povečevanje števila turistov v zadnjih letih, na Hrvaškem in (posledično) pri nas, pripisati tudi nemirom v sicer priljubljenih poletnih destinacijah, kot so Turčija in nekatere severnoafriške države.

Od kod pa večinoma prihajajo vaši gostje?

Naši gostje so tradicionalno večinoma Američani (teh je največ), Avstralci in turisti iz zahodne Evrope, sicer pa prihajajo iz vsega sveta. Ne nagovarjamo ključnih emitivnih trgov slovenskega turizma, kot so Avstrija, Italija in Nemčija, saj pripravljamo izlete za individualne goste in manjše skupine. Iz navedenih držav pridejo namreč večinoma s svojim prevozom ali avtobusi. Opažamo pa, recimo, letos več individualnih gostov iz Kitajske.

Pri vas je torej poudarek na individualnih gostih in manjših skupinah …

Tako je, do osem gostov; le če so zaključene skupine, pripravljamo programe tudi za več ljudi. To je bila povsem osebna odločitev – ko sem odprl agencijo, sem se odločil za butični turizem in to se je pokazalo za pravo pot. Med drugim tudi zato, ker ključne slovenske destinacije in zanimivosti, kot sta Bled in Postojnska jama, ne prenesejo množic. Po drugi strani pa imamo druga območja in zanimivosti, ki so zelo lepi, a slabo obiskani in s skromnejšo turistično infrastrukturo, zato so izleti tja primerni za posameznike ali manjše skupine.

Kako pa se vendarle soočate s težavami, ki jih prinaša turizem v najbolj obljudenem delu leta (zdaj) v najbolj obljudenih delih Slovenije, še zlasti, ker so ta območja praviloma največje slovenske znamenitosti, ki jih imate tudi vi v ponudbi?

Gneči se v tem času ni mogoče povsem izogniti. Čeprav menim, da so bila lanska poročanja o prezasičenosti s turisti v nekaterih destinacijah pri nas prenapihnjena, še zlasti v Ljubljani … Kakor koli, Bled in Postojnska jama, po katerih je tudi pri nas največje povpraševanje, sta pač najmočnejša magneta. Neznosni gneči se poskušamo izogibati tako, da prihajamo na te destinacije ob urah, ko turistični obisk še ni tako velik in ko se že umirja. Tako da poskušamo tudi na teh najbolj obremenjenih turističnih točkah najti termine, ko niso najbolj obljudene.

Oglašujete od »klasičnih« ogledov Slovenije (Slovenija v enem dnevu – z Bledom, Postojno, Predjamskim gradom in Ljubljano) do bolj specializiranih ponudb, kot so Luksuzna Slovenija, Slovenija za ljubitelje vina in piva, »izlet v neznano« … Po katerih je največ povpraševanja in zakaj, menite?

Po Bledu in Postojnski jami. Brez konkurence. Sledijo Škocjanske jame in Piran; pa Lipica – ta je sicer občutno premalo promovirana; vsi turisti poznajo lipicance, pa se jim niti sanja ne, da so slovenski. Tu promocija očitno zelo šepa, saj ljudje sploh ne vedo, da Lipica obstaja.

Lipica je premalo promovirana, meni Gregor Födransperg – Fedr. Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info

Ljubljana?

Tudi. Naši gostje sicer večinoma začenjajo izlete v Ljubljani, pri izletih v Ljubljano, ki jih pripravljamo za potnike na križarjenjih, ki se ustavljajo ob slovenski obali, pa je po navadi tako, da odhajajo turisti v mesto brez pričakovanj – za izlet se odločijo zato, ker je Ljubljana glavno mesto, potem pa so nad njo izjemno navdušeni. Veliko jih reče, da je bil to najboljši izlet na celotnem križarjenju. Ker je res lepa, navdušeni so nad tem, da je jedro zaprto za promet in se lahko mirno sprehajajo po njem, ima dobro kulinarično ponudbo, dovolj trgovinic za turiste … Lahko rečem, da je Ljubljana biser Evrope, še dokaj neodkrit.

»Zavezani smo k podrobnemu raziskovanju Slovenije, predstavljanju njenih osrednjih znamenitosti in zanimivosti, obenem pa razkrivamo tudi manj znane, a čudovite naravne, kulturne in zgodovinske čudeže.« Kakšno pa je povpraševanje po njih?

Manjše. Mislim, da skoraj nihče ne pride sem samo zato, da bi, recimo, pokušal naša vina. Večina se jih za takšne ture, kot je za ljubitelje vina in piva, odloči, ko je že tu – in so vedno navdušeni. Je pa specializirano ponudbo težko prodati. V ponudbi smo imeli, na primer, Dolenjsko, od izvira do izliva reke Krke, res lep izlet, a ni bilo zanj nikakršnega zanimanja, zato smo ga opustili. V ponudbi imamo Podčetrtek, Bizeljsko, Brežice …, kjer je tudi izjemno lepo, ampak se ti izleti slabo prodajajo. Zato smo pripravili »izlet v neznano«: ker lahko vanj vključimo vse te destinacije, ki se same po sebi ne prodajajo. In ko jih peljemo tja, so čisto navdušeni. Izlet v neznano ni hit, nekaterim pa je vendarle všeč, da ne vedo, kam gredo, in da doživijo nekaj, česar večina drugih ne bo; odkljukajo Bled in Postojno, potem pa gredo še nekam, kamor preostali turisti ne odhajajo.

V Sloveniji je zelo veliko izjemno lepih območij, a jih turisti prepogosto obidejo. Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Slovenija torej še zdaleč ni dovolj zrela turistična destinacija, da je turistov, ki jih ne zanimajo samo njene osrednje zanimivosti in ki se morda vračajo, da bi spoznali tudi manj znane lepote, že razmeroma veliko?

Mislim, da je težava v promociji Slovenije. Če se nenehno poudarjajo ene in iste zanimivosti …

Ampak država potrebuje magnete; kako ustrezno razpršiti promocijo?

Težko je biti strokovnjak za to (nasmeh). Ampak zagotovo ne more biti prav, če vabiš turiste še zlasti tja, kjer je zasičenost z obiskom že precejšnja; to uporabi kot magnet, vendar si prizadevaj, da jih boš prepričal, da bi si želeli doživeti tudi druge zanimivosti. In da bodo tukaj več dni. Mislim, da je pravi pristop, da se Slovenijo razvija v destinacijo, za katero ljudje vedo, da bodo imeli kaj početi, če bodo ostali tukaj en teden ali več. Naš slogan je: »Slovenija – dovolj majhna, da lahko obiščete kar koli v enem dnevu, a obenem dovolj velika, da jo raziskujete vse življenje.« Mirno lahko narediš program za ves mesec in se ne bodo dnevi nič ponavljali. Tako zelo je raznolika.

Ste znan popotnik; ali (tudi) za vas velja, da ste s potovanji spoznavali – oziroma spoznavate, da je Slovenija resnično posebna država izjemnih raznolikosti in zanimivosti na majhnem območju?

Seveda! Če ne potuješ, se tega ne zavedaš. Ko veliko potuješ, še zlasti v države izjemnih razsežnosti, pa uvidiš, kako posebna je tukajšnja raznolikost. Imel sem turistko iz Aljaske, ki se je v Bohinju čudila, koliko različnih dreves je na tako majhnem območju. Že v evropskem merilu smo izjemno raznoliki. V zelo kratkem času doživiš mesta, alpski svet, Kras, gozdove z medvedi, Panonijo … Raznolikost se mi zdi ključna prednost slovenskega turizma. In bogastvo tradicije, običajev, navad … Toliko zgodb, legend. Vsaka vas premore svoje.

Preden ste leta 2011 odprli Slovenia Explorer, ste vodili tudi v tujini; kako to, da ste se odločili za nasprotno: predstavljanje Slovenije tujcem?

Na potovanjih po svetu, kot popotnik in vodnik, sem opažal, kako znajo ponekod lokalne agencije odlično tržiti tudi svoje drugo- ali celo tretjerazredne zanimivosti. Marsikje so bila doživetja precej manj zanimiva, kakršna so lahko pri nas, so jih pa znali odlično stržiti. Tudi za visoko ceno. In turisti gredo na te izlete. Pri nas pa jih nekako ne znamo prodajati.

Pa menite, da se večina ljudi v turizmu zaveda vsega tega, o čemer ste pravkar govorili?

Dvomim. K temu pripomore tudi pregovorna slovenska značilnost, da smo bolj skromni, kar za prodajo ni najboljše. Manjka tudi širina, ki jo prinašajo potovanja, spoznavanje, kako je drugje – in uvid, kaj premoremo. Če ne greš drugam, ne moreš vedeti, kako posebna je Slovenija.

Že leta se napoveduje, da bodo s sodobnimi tehnologijami agencije izgubile svoj posel – ampak se to ne zgodi; kaj opažate sami?

Mislim, da agencije ne bodo propadle. Za številne je čas denar in za čas – in denar, ki ju potrebujejo za raziskovanje destinacije, doživijo z nami (agencijami) veliko več; še zlasti, če destinacije ne poznajo. In če je javni prevoz tako slab, kot je pri nas, bi jo sami odkrivali še teže. Nam, kot ponudniku izletov, pa so sodobne tehnologije kvečjemu v pomoč – z njimi se laže promoviramo, ljudje nas laže odkrijejo.

Kako pomembni pa so za zadovoljne goste turisti, za katere prav tako že leta napovedujejo, da bodo s sodobnimi tehnologijami sčasoma povsem nepotrebni?

Mislim, da bo ta poklic ostal. Zame je vodnik ključen. Imamo strog izbor vodnikov, poleg tega jih stalno izobražujemo.

Vodite tudi vi?

Čedalje manj; sem in tja. Ampak ja – da ostajam v stiku s terenom, z vtisi turistov iz prve roke.

Kateri pa so vaši najljubši kotički v Sloveniji, za katere bi tudi radi, da bi jih videlo več vaših turistov?

Vsa Slovenija, ki je vzhodno (do južno) od Ljubljane – izjemno lepa je, ima veliko za videti: Koroška, Štajerska, Pomurje, Dolenjska, Bela krajina … Zelo lepo je tod, ponudba je dobra, cene so ugodne, ljudje pa so pregovorno prijazni.

Mateja Gruden

PUSTI SPOROČILO