His, hiška za »deco delat«

Edinstvena ponudba za mladoporočence v Beli krajini

0
226
Eden od hisov v Velikem Nerajcu. Nekoč so mu rekli »hiška za deco delat«. Obiskovalci Krajinskega parka Lahinja ga bodo za prenočevanje lahko najeli prihodnje leto. Ključe vhodnih vrat bo imela Vera Vardjan, gonilna sila turističnega razvoja v vasi.
Foto: Vera V.

Za deco delat? Prevedimo: za spočetje otrok. V Velikem Nerajcu v črnomaljski občini bosta lahko mladoporočenca od prihodnje pomladi prenočevala v več kot v poldrugo stoletje starem hisu, ki je bil nekoč poznan prav po tem, da je mlad par, ki je spal v njem, kmalu dobil otroka …

Veliki Nerajc, vasica med Črnomljem in Župančičevo Vinico, je eno od izhodišč za sprehod po Krajinskem parku Lahinja. Leta 1995 je Vera Vardjan tod ustanovila društvo Krnica, ki je leta 2000 prejelo evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi. Delo nadaljuje doma, kjer ima sedež društva Sončno kolo. Sončna kolesa so ljudje dolga desetletja risali na cerkvene stene, na zibelke in preslice, ker so verjeli, da jih varujejo pred zlim in jih napolnjujejo s pozitivno energijo.

Malo prostora, več stiskanja

Sredi vasi je med visokimi drevesi prijeten prireditveni prostor, na katerega je Vera Vardjan preselila dva hisa, ki ju je za deset kubikov drv zamenjala v vaseh Obrh in Češnjevec, ju obnovila, kolikor je bilo potrebno, in zdaj čakata, da bosta začela služiti svojemu namenu.

Nekoč sta bila namenjena prenočevanju mladoporočencev, ki sta bila ponoči v majhnem prostoru »prisiljena« spati tesno drug ob drugem, in lahko si mislite, kaj sta počela, tako stisnjena drug ob drugega. Nič čudnega ni, da je bilo potem pri marsikateri hiši toliko otrok, da jih je začela mati klicati k večerji že kmalu, ko je zvon odzvonil poldne, če je hotela, da so zvečer vsi sedeli za domačo mizo. Pa kako lepo je bilo jesti mleko in koruzne žgance iz iste lončene sklede!

Zgodbe iz preteklosti so Vero Vardjan spodbudile k razmišljanju … Kaj, ko bi hisa ponudila mladim parom, da bi v sobi, v objemu starega pohištva, sten in strehe, z vonjem po kostanjevem ali orehovem lesu in slamnati strehi podoživljali  idiličnost starih časov, ko so na vasi še peli pod krošnjami lip in so ljubezen skrivali za stenami iz brun  v  posteljah z rjuhami iz domačega platna? Tako se ji je porodila zamisel o Hišah za spočetje.

Ti bosta prihodnje leto na pomlad, ki pride v Belo krajino vsaj štirinajst dni prej kot v druge kraje po Sloveniji, postali del turistične ponudbe Svobodnega belokranjskega ozemlja, ki sicer že razveseljuje in spravlja v dobro voljo obiskovalce te deželice med Gorjanci in modrooko lepotico Kolpo s carino na Jugorju, z Ministrstvom za penjenje v Semiču, s Kliniko za navajanje na odvisnost od olj v Drašičih, z Univerzo v Podzemlju, kjer prodajajo profesorske, doktorske in magistrske diplome in vozniška dovoljenja, ter z Osnovno šolo Bistra buča na Radovici, kjer poteka pouk po vzoru šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Kateri fant je nekoč največ veljal?

Vera Vardjan, širša slovenska javnost jo pozna po tem, da je leta 2012 preživela udar strele in je o tem napisala  knjigi Med nebom in zemljo ter Moč Vere, pripravlja tudi številna predavanja po Sloveniji, izdeluje spominke iz gline, goji konopljo, iz katere pripravlja olja, čaje in mazila, iz konopljine moke pa peče pogače in kruh (seveda vse brez vsebnosti THC.) V Veliki Nerajc – doslej še nikomur ni uspelo razvozlati, od kod to zanimivo ime kraja – prihajajo skupine in posamezniki iz vse Slovenije in tujine. Na njena gudala, lončene base, igrajo v marsikaterem ansamblu, ki goji ljudsko glasbo, lončeni vodomec, živobarvna figurica, narejena po podobi ptiča, ki živi v Krajinskem parku Lahinja, pa navduši marsikaterega učenca, ki pride sem na izlet, da bi videl, kako je bilo na vasi takrat, ko ni bilo elektrike in so si svetili z brezovimi trskami, in je nekaj veljal tisti fant, ki je razcepil trsko tako na tanko, da ni počila, ko si jo je dekle trikrat ovilo okrog roke. To je bil tudi znak, da je zrel za pred oltar!

Toni Gašperič

PUSTI SPOROČILO