Domači gostje odkrivajo Slovenijo

0
115

Veliko Slovencev se je zaradi posledic epidemije in spodbude države s turističnimi boni odločilo dopustovati doma ter izredne razmere izkoristiti za odkrivanje tudi manj znanih kotičkov domovine. Zaradi povečanega domačega obiska je bilo tako v začetku julija v Posočju in Prekmurju težko najti prosto namestitev, medtem ko se na Koroškem lahko pohvalijo s tem, da so k njim prišli tudi gostje, ki se v prelepe kraje pod Peco sicer ne bi odpravili.

Cerkev sv. duha v Javorci letos obiskuje več slovenskih gostov

Namestitve srednjega cenovnega razreda so bile v Posočju sredi julija precej zasedene pa tudi ob obisku se mi je zdelo, da se jim za letošnjo sezono ni treba bati. Tako v Bovcu in Kobaridu, kjer se je pretekla leta trlo tujcev, tudi obiskovalcev festivalov, za razliko od preteklih let zdaj zlahka najdeš parkirno mesto. Oskrbnik spominske Cerkve Svetega Duha v Javorci nam pove, da ne čutijo večjega upada obiskovalcev, je pa res, da letos prihaja k njim veliko več slovenskih gostov, ki pa so bolj zahtevni, želijo več informacij, več sprašujejo, saj se jih zgodovina teh krajev bolj tiče kot večine tujcev. Doda, da se je na splošno v zadnjih dveh letih povečalo zanimanje za ta spomenik žrtev prve sv. vojne, hkrati pa se je precej spremenila vrsta obiskovalcev. Če so prej prevladovali romarji in sorodniki padlih na soški fronti, ki so iskali prednike – o katerih sicer največkrat niso imeli dovolj podatkov, spet drugič, redkeje, pa so jih z njihovo pomočjo celo našli –, danes prevladujejo družine in pari. V regiji je bilo pretekla leta sicer več festivalskih gostov, ki so iz kapacitet izrinili druge, a jih je bolj malo zašlo do njih in so se ustavili ob obisku Tolminskih korit.

Za varnostne ukrepe je v cerkvi poskrbljeno, vstop je dovoljen le z maskami, na vidnem mestu pa so tudi opozorila in razkužilo za roke.

Kustos v Kobariškem muzeju je povedal, da je obisk pri njih sicer slabši kot pretekla leta, a vseeno slovenski gostje prihajajo v zadovoljivem številu, zanimanje za muzej, ki se uvršča med najboljše pri nas, pa se na splošno povečuje. V avgustu pričakujejo več Italijanov, ki so tudi sicer med najpogostejšimi obiskovalci. Pravi, da je Posočje polno turistov, ni pa letos tistih, ki pridejo sem z letalom. Zanimivo je, da so že konec julija poleg Nemcev in Avstrijcev postopoma začeli prihajati tudi Belgijci, Nizozemci, Francozi, čeprav ne v dosedanjem številu. Izpostavil je, da z maskami nimajo nobenih težav, saj ljudje sami od sebe strogo upoštevajo pravila. Maske si nadenejo sami, ne da bi jih bilo treba opozarjati nanje, sami se držijo predpisov in si vestno razkužujejo roke.

V Kobariškem muzeju si avgusta obetajo več Italijanov.

Kampi na Soči se zdijo zapolnjeni, a ne do zadnjega kotička, manj kot pretekla leta na vrhuncu sezone, na pogled je gostov vsaj za tretjino manj. Tudi tistih, ki jih zanimajo športne aktivnosti na reki, se zdi občutno manj kot prej. Manj je skupin mladih, ki iščejo zabavo, zdaj prevladujejo domače družine in pari. V kampu Trnovo ob Soči organizator raftanja pove, da je turističnega obiska v Posočju na splošno dovolj, in čeprav nekateri domačini tarnajo, je obisk zadovoljiv, kapacitete so zapolnjene, ni pa več mravljišča ljudi, tako kot zadnja leta. Tisti, ki živijo zgolj od turizma, bodo sezono preživeli, vendar težko. Tudi on poudari, da si avgusta obetajo več Italijanov in da ljudje z veseljem unovčujejo bone v Posočju.

V kampih v Posočju ni običajne gneče.

V muzeju na Velenjskem gradu, v katerem zaradi prenove trenutno ni na ogled ostankov dveh mastodontov, pravijo, da je z obiskom pri njih vsako leto drugače. Letos ga je manj, lani pa ga je bilo bistveno več na račun tujcev – Slovencev je bilo lani minimalno. Tuji turisti sicer prihajajo povsem naključno, v bližini so Kamp Menina, Dobrna in Topolščica, kjer precej promovirajo njihov muzej, hkrati pa tujcem ogromno pomeni, da so cene razmeroma ugodne. Zaradi posledic epidemije letos beležijo občuten upad tujih obiskovalcev, medtem ko je Slovencev bistveno več zaradi bonov. Kljub temu pa ne morejo trditi, da lahko letošnji domači obisk popolnoma odtehta in uravnovesi lanskega. Največ je letos družin in upokojencev.

V muzeju na Velenjskem gradu skrbno upoštevajo protikoronske ukrepe.

Pohvalijo pa se tudi s številnimi turističnimi zanimivostmi v bližini, ki kažejo, da so rahlo spregledana, a vsekakor obiska vredna destinacija – brezplačnim kopanjem v Velenjskem jezeru, rekreacijo, ribolovom in pohodništvom ob Škalskem jezeru, na Družmirskem jezeru, ki je s 87 metri najgloblje pri nas, pa lahko vidimo, kako se še vedno ugreza. Ponosni so tudi na svoj Muzej usnjarstva, Hišo mineralov, najstarejšo, 400 let staro dimnico na Kavčnikovi domačiji, Grilovo domačijo – staro viničarijo, prenovljeno v muzej …

Družmirsko jezero ni primerno za kopanje, je pa zanimivo opazovati njegovo ugrezanje.

Del muzeja je sicer zaprt zaradi korone – grajska kapelica in prostori, namenjeni 2. sv. vojni –, saj mora po navodilih ogled potekati krožno, v majhnih prostorih pa ne sme biti več ljudi hkrati. Težavo rešujejo z razporedi ogledov, zanimivo pa je, da od vseh obiskanih turističnih točk prav tu najbolj dosledno upoštevajo zdravstvena priporočila – ne le da ljudi opozarjajo na maske in razdaljo, tudi v toaletne prostore vstopajo posamezno, tam pa visi tudi opozorilo, da je treba zaradi nevarnosti okužbe zapreti pokrov toaletne školjke, preden potegnemo vodo.

Ob obisku Koroške smo o letošnji sezoni povprašali v čudovitem butičnem slovenjgraškem hotelu Hiša Ančka, ki se je izkazala za pravo odkritje. Pohvali se namreč ne le z udobnimi modernimi sobami in wellnessom, ki ga lahko za razvajanje zakupite zase, ampak tudi z odlično kulinariko. Več kot 218 let stara hiša je namreč konec leta 2017 dobila novo podobo in priložnost, da v Slovenj Gradcu pripomore k razvoju gostinstva in rasti turizma. Hotel so odprli leto pozneje, njegovih pet prijetnih edinstvenih nadstandardnih sob pa se ponaša z domačimi imeni – Ani, Majek, Cilka, Petruha in Majdica. Tudi njihova restavracija z veliko letno teraso daje pomemben gastronomski in turistični pečat mestu – osredotočeni so na italijansko kuhinjo, prirejajo pa tudi različne kulinarične in tematske večere. Sodelujejo pri Tednu restavracij, poleti pa se pri njih odvijajo različne glasbene in kulturne prireditve.

V Hiši Ančka pravijo, da so boni privabili Slovence, ki bi sicer dopustovali drugje.

Pravijo, da se jim je letos poleti zasedenost povečala za 20 do 30 odstotkov, spremenila pa se je tudi struktura in narodnost gostov. Čutijo sicer velik upad tujih gostov, predvsem Italijanov in Nemcev, ki so prihajali poslovno, 95 odstotkov je zdaj Slovencev, največ parov in družin. Varnostne ukrepe upoštevajo večinoma vsi. Če kdo nima maske, ga opozorijo nanjo, potem pa jo nadene.

Obišče jih največ parov in družin.

Poudarjajo pa tudi, da si mnogi letos ogledujejo Koroško prav zaradi turističnih bonov. Imeli so namreč kar nekaj gostov, ki so rekli, da ne bi nikoli prišli na dopust v te kraje, če ne bi bilo izrednih razmer in možnosti unovčenja bonov. Domov so odšli nasmejani in navdušeni ter dejali, da se bodo še vrnili. Turistični boni so torej Slovencem omogočili ogled krajev, za katere se sicer ne bi nikoli odločili, sicer malce zapostavljenim in manj znanim destinacijam pa omogočili, da se izkažejo.

Besedilo in foto: Mateja Blažič Zemljič

PUSTI SPOROČILO