Dobrna, najstarejše slovenske toplice

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018: najboljši se predstavijo

0
163

V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom, dvajset kilometrov severno od Celja, leži Dobrna, izjemna zaradi zdravilne vode, ki so jo poznali že Kelti in Rimljani. Dobrnske toplice so bile prvič omenjene leta 1403; tako so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče. Brez njega Dobrne ne bi bilo na zemljevidu sodobnih turističnih destinacij.

V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom Foto: Gregor Katič

Odmaknjena od industrije, mestnega hrupa in prometa, z blagim podnebjem, je Dobrna od nekdaj priznano zdravilišče za zdravljenje ginekoloških obolenj in neplodnosti. Zdaj je program širši in učinkovit tudi pri zdravljenju poškodb, revmatičnih in nevroloških obolenj ter športne medicine.

Terme Dobrna so sodobno in dinamično zdraviliško-turistično središče, ki ponuja nastanitev v hotelu Vita, kjer je večina terapevtskih storitev, v reprezentančni vili Higiea s poročno dvorano in v hotelu Park,  primernem za obiskovalce, ki radi sami oblikujejo svoj dnevni ritem. Najstarejši topliški objekt, Zdraviliški dom iz leta 1624, o čemer priča vzidana napisna plošča iz tistih časov, vsebuje srce  toplic – termalni vrelec.

Aktivne počitnice v čudoviti naravi

Dobrna je privlačna tudi za tiste, ki ne potrebujejo medicinsko-terapevtskih programov, radi pa aktivno preživljajo svoj prosti čas. Na voljo so jim bazen, center za dobro počutje, Kneippov program, masažno-lepotni center …

Veliko ponuja tudi naravno okolje. Dobrna je bila med prvimi zdraviliškimi kraji, ki so imeli svoj park. Ta je dragocen biser nenadomestljive naravne dediščine. Navdušuje nas s cvetličnimi nasadi, poleti pa z naravno svežino; vzorno označena drevesa ponujajo bogata botanična doživetja. Okoli leta 1820 je bila v njem zasajena kostanjeva aleja, ki povezuje Zdraviliški dom z naseljem Dobrna, nad katerim na vzpetini dominira baročna cerkev Marije vnebovzete.

Vovkov mlin Foto: Bojan Vrečer

Vas Dobrna je občinsko središče za deset zaselkov, skozi katere vodijo Poti Dobrne (Sprehajalna pot ob potoku Dobrnica, Gozdna učna pot, Anina pot, Loška pot s še delujočim Vovkovim mlinom na vodno kolo in druge), kjer domači zanesenjaki skrbijo za kulturno dediščino.

Posebne pozornosti je vredna več kot tristo let stara domačija Šumej v Brdcah nad Dobrno, na Anini poti, z ohranjeno prvotno zasnovo s črno kuhinjo z vonjem po dimu in prepredeno s pajčevino minljivosti časa.

Pod vznožje Paškega Kozjaka se zajeda soteska Hudičev graben, na njenem začetku pa je v živo skalo vklesana jama Ledenica; nekoč za skladiščenje ledu pivovarne Gutenek, zdaj pa je ambient za koncerte vokalnih skupin.

Na Dobrni je pet označenih kolesarskih poti različnih dolžin in težavnostnih stopenj. Najzahtevnejše popeljejo na planjave Paškega Kozjaka; ena najlepših, dolina Daje, z raznoliko floro, razveseli oko, nahrani dušo in ponuja zdravilne zeli za dobro počutje.

V to je usmerjena tudi kulinarična ponudba Term Dobrna in lokalnih turističnih ponudnikov. Vabimo vas, da se o ponudbi prepričate sami, zato dovolite, da vas povabimo na Dobrno, ki slovi kot kraj, kjer je dobro počutje že stoletja doma.

L. L.

Dobrna je v vseslovenski akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018, tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja, prejela priznanje za 3. mesto med zdraviliškimi kraji.

PUSTI SPOROČILO