Bodo Hrvatje tako zvesti, kot smo bili Slovenci poleti?

2
523

V alpskih deželah pred smučarsko sezono še nikoli ni bilo toliko negotovosti, sploh zdaj, ko je veliko dejavnosti zaradi epidemije zaprtih. Na slovenskih smučiščih ne glede na to upajo, da bodo izpeljali sezono.

Na Krvavcu so za 100 m2 povečali restavracijo v hotelu Krvavec, da bodo lahko zagotovili ustrezno razdaljo med mizami, delno pa so pokrili tudi plažo. Dokončali so novo progo, kupili tri dodatne snežne topove za zasneževanje in sanirali črpališče na Kokri. Krvavec je že peto leto zapored prejel tako imenovanega smučarskega oskarja za najboljše slovensko smučišče, ki ga podeljuje organizacija World Ski Awards. Letos pa se mu je pridružil tudi Hotel Krvavec, ki je prejel kipec za najboljši butični smučarski hotel v Sloveniji.

Smučišče na Krvavcu ( Fotografija: Iztok Medja )

Na smučišču Kanin – Sella Nevea so za letošnjo sezono pripravili nov produkt, imenovan heliskiing, ki so ga predstavili že maja 2020. Njihova druga novost je footgolf, kar je kombinacija nogometa in golfa, le da pri tem igralec namesto palice uporablja svojo nogo.

Na Rogli bodo z nakupom 25 najsodobnejših zasneževalnih naprav nadgradili sistem za tehnično zasneževanje ter nadaljevali prenovo smučarskega bara Uniorček.

Na Golteh potekajo gradbena dela, povezana z investicijo v opremo, in nakupi dodatnih topov, ki jim bodo omogočili, da bodo ob mrzlih dnevih lahko zasnežili bistveno več kilometrov prog. Pravijo, da so decembra že precej zasedeni in da je rezervacij trikrat več kot lani.

V Kranjski Gori, kjer so imeli v preteklih letih precej angleških gostov, letos računajo zlasti na Slovence in Hrvate. » Hrvatje so bili do zdaj na tretjem mestu med tujimi turisti, predvsem po njihovi zaslugi so bile sobe od božiča do 10. januarja vedno polno zasedene. Naj bodo tako zvesti, kot smo bili mi poleti na Jadranu,« je bil jasen Blaž Veber iz Turizma Kranjska Gora.

Snežna plaža v Kranjski Gori ( Fotografija: Kranjska Gora Tourist Board )

Na nihalki na Vogel že od konca oktobra potekajo vzdrževalna dela, si pa sicer še niso opomogli niti od lanske slabe zime, je povedala direktorica skupnih služb Vogel Aleksandra Fiorelli, kjer so bili zadovoljni vsaj s poletno sezono: »Julija in avgusta je bil obisk nad pričakovanji, saj je bil Bohinj razprodan. Razmerje med domačimi in tujimi gosti je bilo 90 proti 10, prejšnja leta pa je bilo ravno obratno.«

V smučarskem centru Gače, ki je edino večje dolenjsko smučišče, so v letošnji sezoni pripravili nadgradnjo zasneževalnega sistema s sistemom hlajenja vode, nakupili pa so tudi nove topove. Ob prenovljeni gostinski ponudbi so povečali teraso bifeja Gače.

Pripravljena tudi manjša družinska smučišča

Na smučišču Mojstrana so tudi letos prejeli nagrado v kategoriji malih smučišč Slovenije – za drugo mesto. Gre za smučišče, ki več kot 50 let skrbi za zimsko veselje otrok in družin pod Triglavom. Približno 600 m dolga proga ponuja zabavo na snegu tudi v večernih urah, saj je poskrbljeno tudi za nočno smuko. Upravljalec smučišča Zajšek, d. o. o., vsako leto skupaj z lokalnimi deležniki pripravlja tudi številne tekme za otroke, gorske reševalce in gasilce. In še več: ob smučišču najdete tudi drsališče, ob ugodnih snežnih razmerah pa še nekaj kilometrov lepo urejenih tekaških prog.

Ker Mojstrana leži na dokaj nizki nadmorski višini (661 m), je na smučišču poskrbljeno tudi za umetno zasneževanje. Smučarske vozovnice so cenovno ugodne, ob predhodni najavi pa lahko dobite tudi smučarskega učitelja, je povedal Matjaž Podlipnik iz turističnega društva Dovje – Mojstrana.

Na smučišču Španov vrh nad Jesenicami je vse pripravljeno za obratovanje, saj imajo potrjen tehnični pregled in obratovalno dovoljenje. V primeru neugodnih snežnih razmer obratovanje in smučanje lahko izvedejo od srednje do zgornje postaje, nam je zaupal direktor Milan Klinar in dodal, da žičnica za različne dogodke in tudi najavljene skupine obratuje vse leto. Gre za smučišče, ki je poznano v svoji bližnji in daljni okolici. Izgradnja naprave, ki je dolgo veljala za najdaljšo enosedežnico v nekdanji Jugoslaviji, sega v leto 1964. Delovanje smučišča je v celoti odvisno od naravnega snega, saj nimajo umetnega zasneževanja. Proge so srednje težavne do zahtevne stopnje. Prednost smučišča je v bližini Jesenic. Z avtomobilom je mogoče dostopati do spodnje postaje, zgornja postaja je na nadmorski višini 1334 m.

Pripravljeni so tudi na Soriški planini, kjer je že lani odprl vrata nov penzion Lajnar, v zadnjih treh letih pa so veliko vložili tudi v posodobitev smučišča, umetno zasneževanje, ureditev prog ter načrtovanje terena. Progi za smučarski tek v drsni tehniki so dodali še progo za klasiko in uredili sankaško progo. Ena je znotraj smučišča, drugo, zunanjo, pa uporablja sankaški klub za treninge s samotežnimi sanmi, zunaj časa njihovih treningov pa jo lahko uporabljajo tudi drugi gostje. Obiskovalci si lahko tudi sposodijo krplje.

Smučarski center Soriška planina ( Fotografija: Jošt Gantar)

Po dolgem času naj bi ponovno zaživela

Vsaj delno bodo poskušali letos oživiti nekdanjo smučišče Kobla. Ker je časa do pričetka zimske sezone zelo malo, za začetek poskušajo usposobiti smučišče Kozji hrbet s sanacijo obstoječe vlečnice in obstoječega zasneževanja. Ocenjen strošek pričetka delovanja Kozjega hrbta je vsaj 400.000 EUR. Sredstva je treba zagotoviti iz več različnih virov, saj poslovanje smučišča žal ne bo pokrivalo takšne investicije. Zato je nujno, da skupaj poleg investitorja stopijo tudi lastniki zemljišč, lokalna skupnost, turistično gospodarstvo in posamezniki, ki si ponovno želijo smučati na Kozjem hrbtu. Na seji občinskega sveta 24. 9. je bil sprejet odlok o podelitvi koncesije za smučišče Kozji hrbet. To je bil ključni korak lokalne skupnosti k ponovni vzpostavitvi obratovanja.

Trenutno na žičniški napravi potekajo nujna vzdrževalna in obnovitvena dela. Spet je treba vzpostaviti električne priklope in opraviti ustrezne preglede naprav in strojev ter pridobiti potrebna dovoljenja. Investitor se trudi za to, da bi na Kozjem hrbtu lahko čim prej smučali. »Kozji hrbet bi bil velika pridobitev za bohinjske otroke, prav tako za turizem v Bohinju, saj gre za preprosto dostopno smučišče z dobrimi prometnimi povezavami (tudi vlak …). Lega ob Bohinjski Bistrici mu zagotavlja vso ostalo turistično infrastrukturo, kar je dobra kombinacija za manj zahtevne smučarje,« je povedal Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj.

Po več kot četrt stoletja bo letošnjo zimo ponovno zaživelo rekreacijsko-turistično območje na Zatrniku. Aleš Zalar, direktor RTC Zatrnik, ki je od februarja letos upravljalec smučišča Zatrnik, napoveduje postopno oživljanje nekdaj zelo priljubljenega smučišča. Za začetek bodo delovale tri nizkovrvne vlečnice, odprti bosta sankaška in tekaška proga, urejajo tudi vse za tehnično zasneževanje. Snežne topove jim bo posodila Infrastruktura Bled, saj smučišče na Straži letos ne bo odprto. Načrtujejo pa tudi povezavo Bleda z Zatrnikom s krožno-kabinsko žičnico.

Polona Frelih

2 Komentarji

  1. Poštovana gospođo Frelih,

    vezano uz vaš članak “Bodo Hrvatje tako zvesti, kot smo bili Slovenci poleti?” od 11.12.2020, a koji je objavljen u Lipovu listu, ali je preuzet i na web stranici Visit Pohorje, moram vam reći da bi mi Hrvati vrlo rado došli na skijanje u Sloveniju, samo da su nam uvijeti dolaska i povratka u Hrvatsku isti kao što su vama do pred sam kraj ljeta bili uvijeti ulaska u Hrvatsku i povratka u Sloveniju. Ono što danas za ulazak i izlazak u i iz zemlje traže i Slovenija i Hrvatska ljetos nijedna nije tražila.
    Pogotovo tu mislim na nas zaljubljenike u Mariborsko Pohorje, ali i vlasnike apartmana na Mariborskom Pohorju, koji trenutno ne možemo normalno doći ni u vlastiti apartman bez raznoraznih PCR testova na ulasku u Sloveniju i onda opet na povratku u Hrvatsku, a da ne govorim o propusnicama između kod vas oblasti, a kod nas županija, ako bi ih uopće dobili.
    Stoga smatram da nije ni lijepo ni korektno da se pozivate našu (Hrvašku) zavesti, a bez da u obzir uzmete epidemiološku situaciju i ograničenje kretanja u obje naše države, te dnevni broj zaraženih i umrlih koji su se svaki dan enormno povećavali.
    Vjerujte, ja i moja obitelj, ali i tisuće ostalih Hrvata skijaša bi rađe skijali nego sjedili kod kuće i skijanje gledali samo na TV, ili na web kamerama naših omiljenih skijališta.
    Da je situacija i uvijeti kao što su bili ljetos, ja i moja obitelj bi sigurno već skijali na Mariborskom Pohorju i Arehu.

    Zahvaljujem na razumijevanju.

    Lijepi pozdrav.

    Nenad Gavranović
    Augusta Prosenika 3
    10000 Zagreb
    Croatia

    • Spoštovani g. Gavranovič,

      se opravičujem, če sem vas kakorkoli prizadela. Besede niso moje, pač pa gre za parafrazo izjave Blaža Vebra iz Turizma Kranjska Gora » Hrvatje so bili do zdaj na tretjem mestu med tujimi turisti, predvsem po njihovi zaslugi so bile sobe od božiča do 10. januarja vedno polno zasedene. Naj bodo tako zvesti, kot smo bili mi poleti na Jadranu,« je bil jasen Blaž Veber iz Turizma Kranjska Gora.

      Tudi vam lepe pozdrave, Polona Frelih

PUSTI SPOROČILO