Ankaran – otok zelenih zakladov

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018: najboljši se predstavijo

0
354
Izjemna oseka na Debelem rtiču Foto: Jaka Ivančič

Izjemna oseka na koncu Ankaranskega polotoka. Ko stojiš, kjer je nedolgo nazaj še valovalo morje, in pogledaš nazaj proti rtu, dobiš občutek, kakor da se pred teboj dviguje otok. Ankaranski klif, ta neverjetni spomenik narave, je del Krajinskega parka Debeli rtič, ki predstavlja uspešno zgodbo varovanja lokalnih naravnih posebnosti. Prav zaradi teh in zaradi domačinov, ki se zavzemajo za te naravne lepote, je Ankaranski polotok pravi metaforični otok na severu Jadranskega morja – otok zelenih zakladov.

Ankaranski polotok s svojimi zelenimi pobočji, ki se najprej položno, nato pa strmo spuščajo v morje, leži na skrajnem koncu slovenske obale, tik ob italijanski meji, le uro vožnje od prestolnice. Obiskovalce pa očara predvsem z zelenjem, vinogradi, oljčniki, starimi hrasti in drugimi drevesnimi nasadi, v katerih lahko še tako zahteven človek najde trenutek miru.

Narava in prijetno sredozemsko podnebje, zaradi katerega je tudi zima blaga, kar vabita na plan, na sprehode in pohodniške izlete. Poleti obiskovalce v kraj vabijo urejene plaže z gostinsko ponudbo in mirnimi zelenimi kotički. Dogajanje pa popestrijo številne prireditve, od koncertov za različne okuse do kulinaričnih dogodkov, kjer lokalni pridelovalci ponudijo v pokušanje svoje dobrote.

Krajinski park Debeli rtič

Krajinski park Debeli rtič je 45. takšen park na območju Slovenije, poseben pa je tudi zato, ker obsega od 250 do 450 metrov širok pas morja med zalivom Sv. Jerneja in zalivom Valdoltra. Foto: Jaka Ivančič

Ankaranski polotok se spusti v morje na Debelem rtiču. Slikoviti flišni klif na skrajnem zahodnem delu Debelega rtiča je že od daleč vidna naravna posebnost polotoka. Dva njegova odseka sta naravni vrednoti. Na predelu med zdraviliščem Debeli rtič in Valdoltro segajo strme stene klifa najviše, živim erozijskim procesom pa so še bolj izpostavljene na skrajni točki rta. Za oba dela so značilni lepo vidno izmenjavanje plasti peščenjaka in laporja ter abrazijski terasi, ki sta nastali z umikanjem klifa. Ležeče flišne plasti klifa se nadaljujejo v morju, ki je zato plitvo in svetlo. Biotska pestrost je v tem predelu še zlasti velika, saj zaradi ugodnih razmer na morskem dnu domujejo raznolike združbe morskih organizmov. Med zdraviliščem Debeli rtič in Valdoltro pa je ob vznožju klifa ozka abrazijska terasa, pred katero so skladi podvodnega grebena in travnik morske cvetnice kolenčaste cimodoceje.
Območje Debelega rtiča je med redkimi naravno ohranjenimi deli slovenskega morja in morskega obrežja, zato je zelo dragoceno za ohranjanje biotske pestrosti. Leta 1991 je bil skrajni del rta razglašen za naravni spomenik, del območja Debelega rtiča pa je uvrščen tudi v mrežo območja Natura 2000.

Na željo, ki je med občani Ankarana gorela več desetletij, in na priporočilo strokovnjakov za varovanje narave so ankaranski občinski svetniki junija letos soglasno podprli razglasitev širšega območja Debelega rtiča za krajinski park. Naravo in krajino Debelega rtiča je namreč treba ohraniti za prihodnje generacije. K varovanju naravnih vrednot in pestre biotske raznovrstnosti Debelega rtiča se je tako do zdaj zavezalo že več kot tisoč posameznikov.
Pridružite se jim lahko tudi vi in tako prispevate svoj delež k ohranitvi tega edinstvenega koščka slovenske obale, kjer prebivajo številne zavarovane in zaščitene živalske vrste.

L. L.

Ankaran je v vseslovenski akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018, tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja, prejel priznanje za 3. mesto med turističnimi kraji.

PUSTI SPOROČILO