50 let evropskih pešpoti

0
107

Zgodovina in postopen razvoj pohodništva po evropskih pešpoteh segata v leto 1969, ko je bila v Nemčiji ustanovljena Evropska popotniška zveza (ERA). Danes to krovno organizacijo sestavlja 63 pohodniških organizacij iz 30 evropskih držav in štirih organizacij, ki so včlanjene kot zunanji opazovalci. Združujejo več kot tri milijone članov.

»Odprimo meje, pojdimo drug do drugega peš.«

 »Odprimo meje, pojdimo drug do drugega peš, kajti le tako se bomo med seboj najbolje spoznali in naučili spoštovati in ceniti sočloveka!« To je bil glavni moto prvega predsednika Evropske popotniške zveze, dr. Georga Fahrbacha, na ustanovitvi 19. oktobra 1969 v Raichbergu. Njegove besede so naletele na pozitiven odziv po vsem svetu, tudi pri nas.

V Evropi je speljanih 12 evropskih poti, skozi Slovenijo potekajo tri.

V Evropi je danes speljanih 12 evropskih poti, skozi Slovenijo pa potekajo tri – E6, E7 in E12. Celotna pot E6 poteka od Roskilda pri Köbenhaunu na Danskem do Kastava nad Reko. Odprta je bila 22. junija 1975 v Mariazellu v Avstriji. Slovenski del poti E6 je bil odprt 24. maja 1975 na Mašunu v okviru tedna gozdov in proslave stoletnice prvega gozdarskega društva na Slovenskem. Pobudo za ureditev te poti je dal inženir gozdarstva dr. Milan Ciglar, po katerem se danes ta del poti tudi imenuje Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana.

Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info.si

Pot E7 sta na pobudo prof. J. Ciglarja in M. Kmecla trasirala in uredila dr. Boštjan Anko ter Zoran Naprudnik. Odprta je bila 12. septembra 1986 na Mačkovcu, in sicer v počastitev Svetovnega kongresa Mednarodnega združenja gozdarsko-raziskovalnih organizacij (IUFRO) ob navzočnosti gozdarskih delavcev vseh celin in številnih pohodnikov. Danes nosi ime po Zoranu Naprudniku, zelo prizadevnem delavcu v športu in turizmu.

Oznake evropskih pešpoti

E6 zdaj poteka od Baltika do Jadrana, rada pa bi segla, seveda po kopnem, do Egejskega morja. Slovenski del E6 vodi od mejnega prehoda Radelj na Hrvaško do Kastava do razpada Jugoslavije, danes pa do Strunjana. Dolga je okoli 350 kilometrov, z 39 žigi.

E7 v Sloveniji sega od Robiča do Hodoša in poteka ravno v drugi smeri kot E6. Ko je imela še končnico YU, je vodila do Sotle, leta 1995 pa so jo bistveno podaljšali vse do Mure in naprej na Goričko, tako da je zdaj dolga okoli 650 kilometrov, z 42 žigi. V celoti se ji bo enkrat uspelo povezati Atlantik in Črno morje. Na zahodnem delu ji za to manjka začetni del na Portugalskem, odsek skozi del Italije, na vzhodu pa nadaljevanje skozi Romunijo in Ukrajino. Evropska pešpot E12 (Mediteranska pešpot) v Sloveniji je bila odprta 10. 12. 2016 v Kopru in poteka od stične točke z italijansko traso na Poti zdravja – Parenzani v Škofijah mimo Kopra in Strunjana ter Portoroža do Sečovelj in mejnega prehoda Sečovlje, kjer vstopi na hrvaško ozemlje. Pot je dolga nekaj manj kot 50 km in ima 3 kontrolne žige. Zanjo potrebujemo dva do tri dni. Evropska pešpot E12 prihaja iz Španije, Francije in Italije na slovensko in hrvaško jadransko obalo, v Črno goro, Grčijo in naprej v vzhodno Sredozemlje.

Oznake evropskih pešpoti

E6 in E7 se pri nas srečata nedaleč od medvedjih stopinj v Predgozdu, blizu Mačkovca in Sela pri Robu sredi prekrasnih gozdov. E6 in E12 pa se združita ob Jadranskem morju, v Strunjanu. Vse evropske pešpoti v Sloveniji so označene z rdeče-rumenimi markacijami. Zanje v Sloveniji skrbi Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS), ki so jo ustanovile: Turistična zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije.

Poslanstvo Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji je vključevanje v evropske tokove pohodništva, sodelovanje z Evropsko popotniško zvezo, koordiniranje Kluba popotnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji (organiziranje vsakoletnega srečanja slovenskih pohodnikov po evropskih pešpoteh), seznanjanje, uveljavljanje, širjenje in promocija ideje hoje in pohodništva. S tem pa želi prispevati tudi k spoznavanju etnoloških, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti Slovenije, razvoju podeželja, trženju v turizmu in njegovem razvoju, popularizaciji gozdov in zavedanju njihovega pomena – skratka, uveljaviti javni in državni interes za evropske pešpoti, spodbujati varovanje narave, okolja in lastnine v naravnem okolju ter sodelovati pri medsebojnem spoznavanju ljudi v domovini in iz drugih držav zaradi sožitja, sporazumevanja in miru v svetu.

Še vedno se je drži moto, ki je v današnjem času še posebno aktualen: »Kdor hodi, je vedno pred časom. Kdor hodi po evropskih pešpoteh, je nekaj desetletij pred časom. Kdor hodi po slovenskem delu dveh evropskih pešpoti, je že četrt stoletja pred časom. In ta čas je vedno zdaj!«

Evropske poti so poti miru, razumevanja in enotnosti
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info.si

E-poti so temelj evropskih sprehajalnih poti. So poti na dolge razdalje, ki povezujejo tako državne kot regionalne pohodniške poti. Merijo skoraj 70 000 km. Omogočajo medkulturno doživetje prek meja, povezujejo ljudi in so poti miru, razumevanja in enotnosti.

E-poti povezujejo države od Severnega rta do Krete in od Atlantskega oceana do Karpatov in Črnega morja. Dogovorjeno je, da se na splošno označujejo z enotno oznako: modri ščit z rumenimi zvezdami Evrope, na sredini je črka E in ustrezna številka E-poti.

Obstaja 12 E-poti, ki nosijo ime E1 do E12 in jih vzdržuje Evropska popotniška zveza, tri prečkajo tudi našo državo:

Oznake evropskih pešpoti
  • E6: 6.300 km Kilpisjärvi (FIN) – Köbenhavn (DK) – Goslar (D) – Koper (SLO) – Alexandroupolis (GR)
  • E7: 7.000 km El Hierro (E) – Lizbona (P) – Andora (AND) – Nica (F) – Ljubljana (SLO) – Novi Sad (SRB)
  • E12: 1.800 km Tarifa (E) – Ceuta (E) – Barcelona (E) – Nica (F) – Genova (I) – Salerno (I) – Koper (SLO) – Poreč (CRO).

Evropske pešpoti se vzpostavljajo z namenom sodelovanja brez meja, spodbujanja boljšega razumevanja in spoštovanja okolja, njegovega varovanja, poznavanja evropske zgodovine in kulture, ohranjanja dediščine in spodbujanja načel trajnostnega razvoja. Vsaka organizacija članica zato na svojem ozemlju načrtuje in vzpostavi pot ter jo tudi vzdržuje in promovira.

Evropopotniki se srečujemo vsako leto in v letu 2020 smo se nameravali srečati 25. aprila na Dolenjskem.

Evropopotniki se srečujemo vsako leto.

V letu 2021 pa se nam obeta posebna manifestacija popotništva pod znakom Evropohod 2021 z naslovom PRIJATELJSTVO. Evropohod je organiziran na pet let in tudi v naši državi bomo ob tem poskrbeli za vrsto dogodkov. Skupno srečanje pa bo septembra v Romuniji.

Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info.si

In če zaključimo s citatom, zapisanim na obeležju, ki je bilo odkrito 12. septembra 1986 ob odprtju  E7 v Predgozdu: »E-poti naj služijo razumevanju in sodelovanju med ljudmi in narodi.«

 

Jože Prah, predsednik KEUPS

PUSTI SPOROČILO