Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov >>

SREČANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV S PODEŽELJA

Dodano: 06.06.2011

V Sloveniji je v registru kulturne dediščine evidentiranih okrog 28.000 enot. Več kot 500 je gradov in dvorcev. V zgodovini je na našem ozemlju bilo prek tisoč gradov, utrdb, dvorcev. Nekateri so izginili, nekateri so ostali le del zgodovinskega spomina. nekateri še obstajajo, nekaj primerov pa je tudi takšnih, ki dajejo kruh zaposlenim in so vzorčni primeri ohranjanja kulturne dediščine. Letošnje srečanje predstavnikov turističnih društev podeželja v začetku junija na gradu Turjak na temo Kulturna dediščina – Slovenski gradovi in dvorci na podeželju je potekalo v soorganizaciji Občine Velike Lašče, javnega zavoda Trubarjevi kraji in Turistične zveze Slovenije. Pomembnost in težo dogodku sta z vsebinsko kakovostno in profesionalno predstavitvijo oplemenitila direktorica Direktorata za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik s sodelavcem Gojkom Zupanom. Predstavljeni so bili projekti konkretnih obnovitvenih del na gradovih v zadnjih letih in podana okvirna usmeritev dela resornega ministrstva v prihodnjem obdobju. Poudarjen je bil problem financiranja takšnih obnov. V primerih, ko so obnove uspešno dokončane, je velik vsebinski problem vzdrževanja in prevzemanja odgovornosti gospodarskega poslovanja takšnih objektov. Gospodarstvo z investicijskimi vlaganji gradi nove objekte kot so trgovski centri in ne najde oziroma ne vidi priložnosti v objektih kot so gradovi, dvorci …V nadaljevanju posveta je bila predstavljena metoda vključevanja gradov v turistično ponudbo po SMID standardih. Z gradov Turjak, Borl, Žužemberg in Rajhenburg pa so bili predstavljeni primeri dobrega dela nevladnih organizacij in predvsem delovanja turističnih društev. Slednja naj, je bilo sporočilo posveta, bolj vključujejo v svoje programe dela naloge povezane z gradovi in dvorci v svojem okolju, saj tako lahko prispevajo k njihovi splošni prepoznavnosti in vsebinski revitalizaciji.